Vsako leto isto sranje ...

Kar ne morem in ne morem je nehati poslušati ... to je res taka pesem, da ti gredo mravljinci po hrbtu. No, vsaj meni. Spev klavirja, violine ... počasno naraščajoči ritem, bobni, ki vstopajo na pavih mestih, zanetijo iskrico, pa spet poniknejo in spet smo na isti umirjenosti, a potem eksplozija! Eksplozija barv, besed, občutij, razmišljanj, ki se porajajo ob poslušanju ...



Ampak ne ... Slovenci smo izbrali drugo. Nek hecen in prav nič posrečen miks rocka ter narodnozabavne, glupo besedilo, brez pomena, brez globine, nič navdušenja, zanimanja, radovednosti ... eno in isto, ponavljanje, monotonost ... Drek.



In ja, če bi znali pogledati v neko drugo dimenzijo sveta oziroma celotnega dogajanja, in če bi znali videti, kako bi se posamezna pesem odrezala na Evroviziji ... kaj pa vem, mogoče pa smo kdaj že imeli enkratno pesem, ki bi lahko nekaj dosegla, pa smo jo spregledali ... in izbrali drek.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Vesolje je včasih izredno radodarno ...