KONFIGURIRAJ GLAVO!

... in bilo je leta 1972. Spodnji odlomki so sicer del revije Jana iz leta 1972. Ne vem točno, katera številka, mi je pa v oči padlo predvsem zato, ker je duh časa tako zelo drugačen od današnjega. Seveda, jasno, ampak danes si je izredno težko predstavljati, da bi nam nekdo svetoval, naj jemo zamrznjene oziroma že pripravljene jedi. No, leta 1972 je bil to največji hit. Ob nekaterih se mora človek preprosto nasmejati.  Tudi možu dovolite, da kaj pomaga ... Dovolite mu, da samostojno počisti tla s sesalnikom. Moškim je povečini takšno delo všeč. Moški ljubijo stroje. Ob priložnosti ga navdušite za srajce, ki jih ni treba likati. Pustite mu veselje, da se v soboto dopoldne odpravi na sprehod skozi mesto in na trg. Da ne bo pozabil, kaj mora vse kupiti, mu na listek napišite natančen seznam. Moški gredo zelo radi v ribarnico in tudi pri mesarju moška beseda več zaleže, branjevkam se pa prav smilijo in jim rade pomagajo. (Pa tudi več zaračunajo.) Navadite se varčeva...

... smo vstopili v najlepši mesec leta, jaz pa sem zaposlena bolj kot kadarkoli prej. Tako zelo sem zaposlena, da po celem dnevu hitenja iz enega konca Ljubljane na drugega (v spremljavi z ultra težko torbo, v katerim tovorim gromozanske skripte in obleke za prakso) doma padem v posteljo in zaspim ob pol devetih zvečer. Še za gledanje serij sem preutrujena. Sicer pa bi o teh tegobah in vsem delu, ki me čaka do začetka junija, lahko razpredala in razpredala, ampak ne, ne bom. S tem ne bom nič dosegla. Če me je življenje v zadnjem letu česa naučilo, je to vsekakor to, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. In da bo na koncu vse okej, ker je še vedno bilo. Zato ne bom jamrala in stokala, ampak bom ta čas raje namenila temu, da čim hitreje in kar se da uspešno opravim vse, kar me čaka. In če bom uspešna, bom tam v začetku junija že konec in me čakajo ene najdaljših počitnic ever . Če bo le vse šlo po sreči ... Do takrat pa lahko po dolgem času postrežem spet s kakšno ...

... sem zadnje dni jezna? Če še niste vedeli, lahko se pohvalim z eno odlično lastnostjo - zelo hitre jeze sem. (Ne)pomembne reči me hitro razburijo, velikokrat brez pravega vzroka, ampak kaj hočemo, še vseeno me razburijo. Zadnje dni tako razmišljam, da je nekaj nenavadnega v zraku, in končno sem ugotovila, kaj je krivo. Večja prisotnost razburljivih faktorjev v mojem življenju. Razburja me ... ena dotična profesorica na FDV, ki je izredno nezanesljiva (žal samo takrat, kadar gre za njena dejanja, dejanja nas, študentov, pa morajo biti še kako zanesljiva) in pri meni povzroča hudo nezaupanje. dejstvo, da sosedi na svoj kompost (ki meji na gozd) mečejo hrano. Že dlje časa. Kar nekaj let. Ampak danes sem pa opazila, da se je iz gozda priplazila ena žival, podobna lisici, ampak malo bolj rjava in malce bolj grda. Lisice sicer še nikoli nisem videla v živo, tako da dejansko ne morem zatrditi, kako lepa je lisica, ampak vsaj tiste na slikah so neprimerljivo lepše kot tole, kar ...

Jaz še vedno med prevažanjem z avtobusi pridno izkoriščam drugače stran vrženi čas in si v mobitel vestno zapisujem takšne in drugačne (ne)zanimivosti, ki se vrtijo na zaslonih. Tokrat sem izbrala par takih, ki so mene osebno kar malce šokirali in presenetili in sprožili WTF?! reakcijo. Pa poglejmo. Ali ste vedeli ... da zaradi napačne rabe proizvodov za desničarje letno umre kar 2500 levičarjev?! da potem, ko je človek obglavljen, glava ostane pri zavesti še 15 do 20 sekund?! da je bolj verjetna smrt zaradi udarca zamaška penine v glavo, kot pa zaradi ugriza pajka?! da gre povprečni Američan več kot 1800x v McDonalds?! da kar 10 % Američanov za noč čarovnic zamaskira svoje ljubljenčke?!

da osel lahko vidi vse svoje noge naenkrat? ( hm, tudi jaz jih lahko, hm ... ) da lahko polž prespi tri leta? ( tega jaz sicer ne morem, bi pa z veseljem! ) da se levje rjovenje sliši 8 kilometrov daleč. da je večja verjetnost, da človeka napade krava kot pa morski pes. da samice podlasice umrejo, če med časom parjenja ne dobijo partnerja. ( to bi lahko trdili tudi za marsikatero žensko ) Več cvetk z avtobusa pa naslednjič, sem bila pridna, kaj ne, vse zanimivosti (no, ja) med vožnjo na faks zapisovala v mobitel.