KONFIGURIRAJ GLAVO!

They're not just living the American dream, they're selling it. Družina Jones - Kate, Steve, Jenn, Mick. Počnejo to, kar mi nezavedno počnemo vsak dan. "Tina, kok maš hude čevle! Kje si jih kupila? Vou pa ful hud pulover, kok je biu? A že dolg nazaj?" Počnejo to, kar se oglaševalci trudijo početi vsak dan, na vsakem koraku. In z njimi so zadeli terno. Družina Jones, umetno ustvarjena družina, da živi sanjsko življenje, ki niti ni njihovo. Da živijo življenje nekoga drugega. Da živijo za produkte, za številke, za čim večjo prodajo. Ki hodijo po ulici, sedijo v razredu, igrajo golf, se vozijo z avtom, se smehljajo na zabavi z enim samim namenom - prodati vse, kar imajo, vidijo, prodajajo. In seveda, bolj se film bliža koncu, bolj se tudi gledalcu v mislih zasidra misel - hudiča, oni nimajo življenja! Oni 24ur na dan, 7 dni na teden, 30 dni na mesec, 365 dni na leto živijo življenje, ki ni njihovo. Nimajo družine, nimajo prijateljev, nimajo zaupnikov. Imajo le stranke,...

Mami je danes praznovala rojstni dan. In seveda, najlepše darilo, kar ji ga lahko podarim, ena dobra, domača, slastna torta. Priprave so se pričele že v petek zvečer s peko biskvita. Čez noč je biskvit odležal, v soboto zjutraj pa se je začelo zares. Okej, najprej recept: Biskvit: 5 jajc 25 dag moke 25 dag sladkorja 1 pecilni prašek 1 dl olja 1 dl vode 2 žlici kakava Rumenjake, sladkor, olje in vodo zmešamo, dodamo moko in pecilni prašek, nazadnje pa še vmešamo stepene beljake. Vlijemo v tortni model premera 26 cm in pečemo 35 minut na 180 stopinj. Biskvit poljubno navlažimo z mešanico mleka in ruma. Sama sem sicer pekla v pekaču premera 32 cm in je ratalo čisto okej, ker je bil biskvit ravno prav debel in ko sem ga prerezala na pol nista bili plasti predebeli. V soboto zjutraj sem bikvit bolj ali manj uspešno prerezala, namočila, potem pa pričela s pripravo kreme: Krema: 1 l sladke smetane 20 dag sladkorja 12,5 dag masla 4 jajca vanilijev sladkor 3 vrečke želatin...

Roll over Beethoven, drugi single z albuma With the Beatles.

Neverjeten film. Pogledala sem ga včeraj zvečer in na tem mestu je potrebno dodati pojasnilo. Ko se jaz tam nekje okoli 20. ure zvečer uležem v posteljo, s prenosnikom na kolenih in v dobri veri, da mi bo uspelo pogledati film, se ponavadi zgodba zaključi tam nekje 20 minut kasneje, ko pritisnem space (pavzo), zaprem prenosnika, ga položim na tla (ali pa zraven sebe), se udobno namestim, nastavim budilko na tam nekaj minut do 22ih in sladko zaspim. Ja. In potem seveda pogledam tistih 20 minut, ostali del filma pa kdaj drugič, ampak saj veste kako je, če filma ne pogledaš v enem kosu, potem se rado zgodi, da rdeča nit uide. No, včeraj pa mi je uspelo. Pogledala sem cel film, dolg 2 uri! In za ta dosežek ne krivim sebe ampak film, ker je bil res dober. Okej, tole je bil uvod, sedaj pa povejmo kaj o filmu. Tri zgodbe - Karen, ženska v 50. letih, ki je pri 14 letih rodila hčerko, jo dala v posvojitev in to jo je zaznamovalo za celo življenje. Zagrenjena živi s svojo mamo, za katero s...

Cel dan že razmišljam, kaj bi napisala. Ne vem, nekako sem malo izgubljena. Pa ne samo, kar se tega bloga tiče, ampak tako, v teh dneh nasploh. Odkar me ni več na Facebooku, po pravici povedano, nimam več ničesar početi. Se mi zdi, da sem izgubila stik nad vsemi. Nad svetom. Čeprav se mi zdi trenutno to kar malo žalostno in depresivno oziroma kako bi rekla, pogrešam to interaktivnost in možnost spremljanja, kaj ostali počnejo, v resnici vem, da je to slaba stvar. Kaj mene brigajo drugi. Kaj mene briga kdo jé in kdo si umiva lase in kdo se uči ne vem kaj. Ampak vseeno, sem malo izgubljena. Ne vem, kaj naj počnem. Prepisala sem vse zapiske iz vaj za statistiko. Lahko bi se lotila statistične naloge, ampak se mi malo ne da, ker imam časa še dovolj in nekaj reči že narejenih. Lahko bi se učila kar tako, ampak se mi ne da. Lahko bi se mi dalo, če bi si prej naredila načrt. Jaz sem namreč tak človek, da funkcioniram samo po zelo dobro organizirani shemi. Ja, to mi gre, organizacija. Če si or...

Eden boljših komadov v zadnjem času, pa čeprav mi je všeč samo refren :D

Zelo rada gledam serije. Gossip Girl, One Tree Hill, Grey's Anatomy, The Vampire Diaries, True Blood, Sex and the City, Gilmore Girls, The O.C., Everybody Hates Chris, Mad Men in še mnogo bi jih lahko naštela. Ampak moja najljubša vseh časov (čeprav mi je zanimivo gledat suhe Serene in Blair, kako v seriji nikoli ne jejo, ali pa prekrasne čevlje Carrie in tako dalje) je pa prav posebna serija - WEEDS! Trenutno je v teku že 6. sezona, danes pride v ZDA ven zadnji del (kolikor mi je znano), so pa potrdili snemanje 7. sezone, tako da ne bo še konec veselja. Serija se prične, ko Nancy Botwin postane vdova z dvema sinovoma, Silasom in Shaneom. Živijo idilično življenje v Agresticu - tipičnem ameriškem naselju, kjer so vse hiše enake, vsi vozijo enake avte, vsi hodijo v podobne službe in vsi živijo enaka življenja - le Nancy Botwin ne. Da bi lahko ohranjala dober finančni položaj, namreč prične preprodajati travo. In sledijo seveda zapleti, ki so iz sezone v sezono hujši in presenetlji...