Te dni ...

... smo vstopili v najlepši mesec leta, jaz pa sem zaposlena bolj kot kadarkoli prej.

Tako zelo sem zaposlena, da po celem dnevu hitenja iz enega konca Ljubljane na drugega (v spremljavi z ultra težko torbo, v katerim tovorim gromozanske skripte in obleke za prakso) doma padem v posteljo in zaspim ob pol devetih zvečer. Še za gledanje serij sem preutrujena. Sicer pa bi o teh tegobah in vsem delu, ki me čaka do začetka junija, lahko razpredala in razpredala, ampak ne, ne bom. S tem ne bom nič dosegla. Če me je življenje v zadnjem letu česa naučilo, je to vsekakor to, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. In da bo na koncu vse okej, ker je še vedno bilo. Zato ne bom jamrala in stokala, ampak bom ta čas raje namenila temu, da čim hitreje in kar se da uspešno opravim vse, kar me čaka. In če bom uspešna, bom tam v začetku junija že konec in me čakajo ene najdaljših počitnic ever. Če bo le vse šlo po sreči ...

Do takrat pa lahko po dolgem času postrežem spet s kakšno Ali ste vedeli? zanimivostjo iz ljubljanskih avtobusov. Kar nekaj časa so se vrtele same neumnosti, včeraj pa sem končno naletela na nekaj zanimivega. Žal sem si uspela zapisati samo tri, ampak saj se mi kmalu spet obeta nekaj kvalitetnega druženja z Gem zasloni, če bo le sreča, da se v moji kratki vožnji prikaže kaj vrednega branja in razmisleka ...

Ali ste vedeli?
  • da vsako sekundo Američani skupno pojejo 45 kilogramov čokolade? [Medtem, ko to berete, so jo tako pojedli že približno 135 kg, madonca.]
  • da 40 % Američanov še nikoli ni bilo pri zobozdravniku? [V navezavi s prvo alinejo je tole dejstvo dokaj zaskrbljujoče.]
  • da je 80 % oseb, starejših od 100 let, ženskega spola? [Jaz sem ob tem podatku predvsem v dvomu - je živeti tako dolgo sploh pozitivna stvar, za katero naj bi bil človek hvaležen? Če je preostalih 80 let življenja tako napornih, kot je mojih prvih 20 (sploh zadnje leto), potem lahko rečem samo I'll pass.]

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več