Te dni ...

... smo vstopili v najlepši mesec leta, jaz pa sem zaposlena bolj kot kadarkoli prej.

Tako zelo sem zaposlena, da po celem dnevu hitenja iz enega konca Ljubljane na drugega (v spremljavi z ultra težko torbo, v katerim tovorim gromozanske skripte in obleke za prakso) doma padem v posteljo in zaspim ob pol devetih zvečer. Še za gledanje serij sem preutrujena. Sicer pa bi o teh tegobah in vsem delu, ki me čaka do začetka junija, lahko razpredala in razpredala, ampak ne, ne bom. S tem ne bom nič dosegla. Če me je življenje v zadnjem letu česa naučilo, je to vsekakor to, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. In da bo na koncu vse okej, ker je še vedno bilo. Zato ne bom jamrala in stokala, ampak bom ta čas raje namenila temu, da čim hitreje in kar se da uspešno opravim vse, kar me čaka. In če bom uspešna, bom tam v začetku junija že konec in me čakajo ene najdaljših počitnic ever. Če bo le vse šlo po sreči ...

Do takrat pa lahko po dolgem času postrežem spet s kakšno Ali ste vedeli? zanimivostjo iz ljubljanskih avtobusov. Kar nekaj časa so se vrtele same neumnosti, včeraj pa sem končno naletela na nekaj zanimivega. Žal sem si uspela zapisati samo tri, ampak saj se mi kmalu spet obeta nekaj kvalitetnega druženja z Gem zasloni, če bo le sreča, da se v moji kratki vožnji prikaže kaj vrednega branja in razmisleka ...

Ali ste vedeli?

• da vsako sekundo Američani skupno pojejo 45 kilogramov čokolade? [Medtem, ko to berete, so jo tako pojedli že približno 135 kg, madonca.]
• da 40 % Američanov še nikoli ni bilo pri zobozdravniku? [V navezavi s prvo alinejo je tole dejstvo dokaj zaskrbljujoče.]
• da je 80 % oseb, starejših od 100 let, ženskega spola? [Jaz sem ob tem podatku predvsem v dvomu - je živeti tako dolgo sploh pozitivna stvar, za katero naj bi bil človek hvaležen? Če je preostalih 80 let življenja tako napornih, kot je mojih prvih 20 (sploh zadnje leto), potem lahko rečem samo I'll pass.]