Toliko različnih ...
... idej in stvari se mi zadnje dni mota po glavi. Ampak nekako kar nič ne uspe.
Kaj pa vem. Zadnjič sem imela dve res dobri ideji, kaj bom napisala tule gor. Ampak potem sem imela veliko dela v službi. Nekih petnajst milijonov položnic za skuvertirat in vmes sem morala še na hot-dog in pit belo kavo. O, ja, ko sem že ravno pri tem. Ne pijem kave. Ne. Nikoli je nisem, samo občasno kdaj. Kadar mi je bilo dolgčas. In zadnje dva dni v službi - ker je zastonj, haha. No, včeraj sem spila tri. Tri bele kave po 2 dl kar skupaj znese dobrega pol litra. In skoraj me je pobralo. Zalil me je pot (pa včeraj sploh ni bilo vroče!), vrtelo se mi je, oči so mi begale, ... groza! No, če sem včeraj mislila, da mi bo kava sedaj postala všeč in bom s tem postala "normalna" (ker nekaj najbolj čudnega je, če si človek zjutraj najprej ne naredi kofeta), ampak ne. Ne, hvala.
Potem, ko sem spila liter vode in se najedla domačega kifelčarja je bilo okej. Še sem živa.
Kaj je te dni novega? V bistvu sem končala z branje Duše. Stephenie Mayer. Sicer avtorica Twilighta in ostalih delov sage, ampak tale Duša mi pa ni preveč potegnila. Kaj pa vem. Ni bilo napetosti. Niti ljubezni. Oz. je bila na nek način, ampak opisana skozi meni ne preveč ljub pristop. Kaj pa vem. Sedaj nadaljujem maratonsko branje, ker nočem vračati v knjižnico neprebranih knjig.
Druga novica teh dni je ta, da sem uspešno vpisana v tretji letnik. En izbirni predmet, ki sem si ga želela izbrati, se mi je izmuznil (ne vem kako, ker sem se vpisovala ob 7:06 zjutraj, halo?!), ampak nič zato. Izbrala pa sem si same novinarske predmete, tako da imam (teoretično) prvi letnik novinarstva že skoraj pokriti. Ha, to zna priti prav v primeru, da bom po končani komunikologiji odjadrala še na novinarstvo.
In moj avto je spet poskrbel, da sem šla malo na obisk k mojemu mehankarju, saj po eni strani Cliota povsem razumem, pač noče, da bi stik zamrl in se predolgo ne bi videli. Saj paše na vsake toliko izlet na Ig, sploh sedaj, ko se cesta popravljena in se pelješ kot ... ne vem, v Ameriki. A ni bila včasih vsaka primerjava nekako povezana z Ameriko? Ker tam je pa res vse tako noro ...
Mogoče je pa res.
Ah ja, grem še kaj pojest. Sem hotela sladoled, pa je bil mercator že zaprt. Saj to niti ni tako slabo. Sploh za mojo denarnico.
Kaj pa vem. Zadnjič sem imela dve res dobri ideji, kaj bom napisala tule gor. Ampak potem sem imela veliko dela v službi. Nekih petnajst milijonov položnic za skuvertirat in vmes sem morala še na hot-dog in pit belo kavo. O, ja, ko sem že ravno pri tem. Ne pijem kave. Ne. Nikoli je nisem, samo občasno kdaj. Kadar mi je bilo dolgčas. In zadnje dva dni v službi - ker je zastonj, haha. No, včeraj sem spila tri. Tri bele kave po 2 dl kar skupaj znese dobrega pol litra. In skoraj me je pobralo. Zalil me je pot (pa včeraj sploh ni bilo vroče!), vrtelo se mi je, oči so mi begale, ... groza! No, če sem včeraj mislila, da mi bo kava sedaj postala všeč in bom s tem postala "normalna" (ker nekaj najbolj čudnega je, če si človek zjutraj najprej ne naredi kofeta), ampak ne. Ne, hvala.
Potem, ko sem spila liter vode in se najedla domačega kifelčarja je bilo okej. Še sem živa.
Kaj je te dni novega? V bistvu sem končala z branje Duše. Stephenie Mayer. Sicer avtorica Twilighta in ostalih delov sage, ampak tale Duša mi pa ni preveč potegnila. Kaj pa vem. Ni bilo napetosti. Niti ljubezni. Oz. je bila na nek način, ampak opisana skozi meni ne preveč ljub pristop. Kaj pa vem. Sedaj nadaljujem maratonsko branje, ker nočem vračati v knjižnico neprebranih knjig.
Druga novica teh dni je ta, da sem uspešno vpisana v tretji letnik. En izbirni predmet, ki sem si ga želela izbrati, se mi je izmuznil (ne vem kako, ker sem se vpisovala ob 7:06 zjutraj, halo?!), ampak nič zato. Izbrala pa sem si same novinarske predmete, tako da imam (teoretično) prvi letnik novinarstva že skoraj pokriti. Ha, to zna priti prav v primeru, da bom po končani komunikologiji odjadrala še na novinarstvo.
In moj avto je spet poskrbel, da sem šla malo na obisk k mojemu mehankarju, saj po eni strani Cliota povsem razumem, pač noče, da bi stik zamrl in se predolgo ne bi videli. Saj paše na vsake toliko izlet na Ig, sploh sedaj, ko se cesta popravljena in se pelješ kot ... ne vem, v Ameriki. A ni bila včasih vsaka primerjava nekako povezana z Ameriko? Ker tam je pa res vse tako noro ...
Mogoče je pa res.
Ah ja, grem še kaj pojest. Sem hotela sladoled, pa je bil mercator že zaprt. Saj to niti ni tako slabo. Sploh za mojo denarnico.
Komentarji
Objavite komentar