Closer, Step Up, Magic Mike

Closer

Počasi bom razvila teorijo, da z več oskarji, kot je film nagrajen ali nominiran, bolj je dogločasen in človek ob gledanju lažje zaspi. Ma ne, sicer sem ultra zaspanec, do konca življenja bom krivila nizek pritisk in nikakor ne priznam, da je to lenoba. Closer je bil nominiran z dvema oskarjema za žensko in moško stransko vlogo. Pa gremo lepo po vrsti. Nekega dne se med sprehajanjem po ulici v Londonu med množico zagledata dva neznanca. Med ameriško striptizeto Alice (Natalie Portman) in neuspešnim britanskim pisateljem osmrtnic Danielom se splete romanca, a kaj, ko Daniel (Jude Law) leto kasneje na podlagi Alicine zgodbe napiše knjigo in tako pristane v foto studiu američanke Anne (Julia Roberts), ki ga fotografira za sliko v knjigi. Poljubita se in med njima vzkli romanca, ki se jo nekaj časa otepata, še posebej ko se tudi Anna zaljubi v dermatologa Larryja (Clive Owen). Film tako prikazuje obdobje štirih let, ko se življenja posameznikov prepletajo in zapletajo in predvsem lepo pokaže bistvo tega, da je nekaj samo človekovo. Ker ko enkrat ni več, je težko priti nazaj. Težko se je zanesti na sočloveka. Tvegaš, z vsakim dejanjem tvegaš, pa čeprav je to edini način, da najdeš pravo srečo.

Step Up

Po tem, ko smo si z babami v kinu ogledale film Magic Mike in sem se za en dan (ali pa je bil samo en večer) spet zaljubila v Channinga Tatuma, je bil ogled filma, s katerim je dečko postal malce bolj opažen, logična in povsem jasna odločitev. A po toči zvoniti je prepozno in oh, kako si želim, da bi lahko čas zavrtela nazaj in lepotca ohranila v takem spominu, kot mi je ostal po Magic Mikeu. Ker tale Step Up, no, to si niti ne zasluži naziva film. Izgubil me je že pri dolgočasnem fontu pri samem naslovu in imenih nastopajočih v uvodni špici, cela zgodba pa je približno tako izvirna kot  neskončno ponavljajoče se fehtanje Pesjanarja vsakič, ko si odrežem kos sira ali salame. Mogoče bom na tem mestu raje kar zaključila. Edina dobra stvar, ki jo je ta film potencialno lahko imel, je ta, da sta se Jenna Dewan in Channing Tatum našla in zaljubila in recimo, da sem za njiju vesela in jima želim srečno in dolgo skupno pot. To je pa tudi vse. Že tista ura in pol, ko sem gledala film, je izgubljenih 90 minut, ki jih ne bom nikoli več dobila nazaj, tako da res ne bom tvegala še nadaljnjih pet (minut), da spišem vsaj kratko obnovo zgodbe …

Magic Mike

Z babami smo šle na kinodan v kino in tole je bila res poslastica. Taka poslastica, da si jo bom ob priliki ogledala znova in znova in znova in znova in … Ko se človek enkrat navadi na nadležen filter v stilu sepie, v katerem se vse skupaj odvija (ne vem sicer, na čigavem zeljniku je zrasla ta ideja, ampak zagotovo ni ena boljših), je vse skupaj precej prijetno. In to absolutno ni samo film o moških, ki si služijo kruh z razkazovanjem svojih popolno izklesanih teles. O ne. Nekatere (ane, A2) so bile nad tem razočarane, meni pa je bilo precej všeč, da je film ponudil še kaj več kot zgolj neko plesanje sem ter tja brez smisla. Film nam tako precej dobro predstavi življenje Mikea, ki se sicer v prostem času ukvarja z izdelovanjem unikatnega pohištva, s tem pa se nekoč želi tudi preživljati, a da bi lahko odprl svoje podjetje, potrebuje začetni kapital, ki pa ga mora seveda sam prislužiti. In to počne na takšne in drugačne načine. Med drugim dela kot delavec na gradbišču, a največ zaslužka mu prinaša prav njegova nočna služba striptizerja. Saj ne rečem, filmov o uresničevanju sanj v kombinaciji s težkim finančnim položajem je malo morje, ampak filma, kjer bi bilo na kupu toliko postavnih mladcev, ki imajo marsikaj pokazati in v gledalkah sprožijo celo vrsto emocij, po drugi strani pa še vseeno postreže z določeno globino, pa že kar nekaj časa ni bilo na spregled. Super zadeva, Channing Tatum pa ima tako ali drugače v mojem srcu prav posebno mesto …