A Little Bit of Heaven, Melancholia, The Good Guy


A Little Bit of Heaven
No, ja. Kate Hudson že tako ni med meni najljubšimi (in ja, mogoče ji rahlo delam krivico, ampak v Something Borrowed je bila res prasica) in res mi je antipatična in tale film ni čisto nič popravil slab vtis. Marley je samska ženska, ki živi izjemno življenje - dela v oglaševanju (tako kot ostalih 95 % likov v filmih), njen najboljši prijatelj je gej, ima četico drugih najboljših prijateljic, s starši se ne razume preveč, ima psa, popiva, se predaja brezskrbnim romancam z (ne)znanci in je srečna in zadovoljna. Vse dokler ne izve, da ima raka na črevesju in se ji celo življenje obrne na glavo in je katastrofa. In potem malce poklepeta z Bogom oz. Whoopi Goldberg in začne iskati pravo ljubezen. Ker ne glede na to, koliko se posameznik tega prekletstva otepa, konec koncev je to še vseeno edina stvar, ki si jo želimo. Katastrofa. Edini simpatičen je bil dr. Julian (Gael Garcia Bernal) in res si ne zasluži vloge v takem posranem filmu. In katastrofa je tudi ta, da se mi je ob gledanju dejansko malce orosilo oko. Pa dej no. Res, ne gledat tega filma, brezvezen je. Za vzor, kako se že naredi film o raku, je pa lahko, npr., 50/50. 

Melancholia
Prvi film Larsa von Trierja, ki sem ga kadarkoli pogledala, je bil Lom valov. Takrat seveda niti slučajno nisem vedela, da ga je režiral Lars von Trier, sem bila pa kar malce šokirana. Vsekakor je bil drugačen kot katerikoli drug film, ki sem ga kadarkoli prej videla. Zgodba, kako sem do Loma valov sploh prišla, je zanimiva, ampak v tem trenutku se posvetimo raje Melancholii. Ogromnemu modremu planetu, ki se približuje Zemlji. Znanstveniki napovedujejo, da jo bo samo zaobšel, Claire (Charlotte Gainsbourg) pa misli drugače. In se boji. Medtem ko skrbi za svojo depresivno sestro Justine in poležava na terasi svojega hotela. Šalo na stran. Film je vsekakor poseben, ampak za tak okus, kot je moj, nevajen evropskih umetnij, malce nerazumljiv. Igra je bila seveda popolna. Montaža in vse kar se tehničnih zadev tiče, popolno. Nad Alexandrom Sharsgardom sem se tudi dodobra naslinila. Sicer pa film, ki te povleče v atmosfero, neko depresivno, zaspano, otrožno, melanholično stanje, ki rezultira ... v spanju. Ja, mogoče ni napačno, če je gledalec ob temu filmu spočit kar se da! 

 The Good Guy
Res škoda, ker Alexis Bledel mi je blazno pri srcu in vedno sem mislila, da bo nekoč prava zvezda, ki bo dobivala vloge v dobrih in opaznih filmih. Tako pa me je brskanje po njeni IMDB strani sicer navdalo z upanjem, da kaj nekaj snema, ampak po ogledu tega filma sedaj vem, KAJ snema. Drekaste, nizkoproračunske filme, v katerih je uvodna špica napisana v beli Times New Roman pisavi. Katastrofa. Zgodba ni nič boljša. Punca hodi s Tommyjem (Scorr Porter), ki ima najboljšega kolega oz. sodelavca (Bryan Greenberg), ki je samski in čuden in ne zna govoriti z ženskami, zato se prične družit s to punco (Alexis Bledel), da bi se naučil interakcije z ženskami. Seveda se stvar zaplete, ampak na tak katastrofalen način, da je to že kar težko verjetno. Pa bom vseeno razkrila konec, ker je film itak taka katastrofa, da nobenemu ne priporočam in svetujem, da se prostovoljno poda v uro in pol dolgo mučenje. Kar naenkrat se izkaže da je Tommy pravi prasec, na vsakem vogalu ima eno punco in seveda je ravno nasprotje dobrega fanta. Odločitev je zato jasna, konec pa srečen. Za zjokat.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več