Vikend, obarvan precej ...

... kulinarično.

Razen tega, da sem v teh dobrih treh tednih do potankosti izpilila pripravo makaronov (peresnikov!) s pasiranim paradižnikom (iz tetrapaka ali kozarca) in šampinjoni (iz konzerve) ter zelene solate s krompirjem (to sta dve različni kosili in jedla sem ju dejansko ... neštetokrat), sem se v zadnjih dveh dneh odpravila tudi malce raziskovanju tipične španske kulinarike naproti. 

Zadeva, torej jedača zunaj zavetja domače kuhinje, je stroškovno precej neugodna, začuda pa imajo Španci zelo dober sistem tapas, zahvaljujoč katerim račun vseeno ni preveč vrtoglav, želodec pa se tudi preostanek noči ne zvija od bolečin. Tapas so torej majhni prigrizki, ponavadi pa restavracije ponujajo določeno jed v manjši, torej tapas verziji, in tudi večji porciji, za tiste, bolj lačne.

Včeraj smo se z mojimi nemškimi prijateljicami s fakultete odpravile na sprehod na Plaza España, ki je moj najljubši kotiček Seville. Želele smo malce poslikati vse te lepote, a glej ga zlomka, ravno včeraj se je tam odvijal maraton žensk, zaradi katerega je bil trg poln šotorov in druge navlake. Fotografije zatorej niso najlepše in tako sem prepuščena milosti in nemilosti moje lenobe in čakam na ugoden moment, da ponovim to ekskurzijo na drugi konec mesta. 


Španciranje po vročini (temperature čez dan še kar vztrajajo okrog 30°C) človeka seveda zlakotni, zatorej smo se dekleta odpravile v Santa Cruz - to je eden izmed najlepših predelov Seville, kjer se človek zlahkoto zgubi, uličice pa so tako ozke, kot tiste v Piranu. Zares lepo, romantično, mirno, za vsakim vogalom se skriva kakšna restavracija in v eni izmed njih so naši prazni želodčki dočakali odrešitev.



Na prvi fotki tortilla de patatas - tipična španska jajčna tortilja s krompirjem, na drugi fotki spet nekaj tipičnega - kroketi. Ti so bili z gobami. Cena: 2, 5 € za eno porcijo.

Danes sem se v družbi šestih Špank odpravila v lokal, ki je sicer znan po tem, da ponuja jedi višjega cenovnega razreda, a določeni reči se najdejo tudi precej ugodno. Da se razumemo, za enega študenta je to še vedno drago. Ampak občasno paše iti malo ven in poskusiti kaj novega.




Poenostavljeno: krompirjeva solata, ocvrta riba, mini hamburger.

Fino je bilo.

Komentarji

  1. Če sodm po kromirju na zadnji in limonah na predzadnji sliki, so to precej mejhne zadeve? V smislu neke malce? Ne glede na količino pa zgleda okusno. :D

    OdgovoriIzbriši
  2. Ma to niti malca ni. To je res sam mal za prigriznit in če si orenk lačen, te ena taka zadevica niti približno ne nasiti. Una zadeva z limonami je bla v bistu precej velika, en normalen krožnik, ampak je slika mal hecna oz. kot ni najboljši :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Men se pa tvoji "tapasi" zdijo čist normalne porcije. No, v primerjavi s porcijami v naših srednjerazrednih gostilnah, so pa res minimalni.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, v resnici je veliko bolje kot ne vem kakšne glomozne porcije, kerzaradi te majhnosti ješ precej počasi in na koncu zaradi preveč obteženega želodca nimaš samomorilskih želja :D

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Kokosova očesa