Še preden se je en prav specifičen ...

... Boeing 737-800 dotaknil steze letališča v Sevilli in me za nadaljnih 10 dni (in še nekaj drobiža) precej osrečil, sem naredila načrte, kaj vse bova jedla. Ker se cenovno najbolj splača prehranjevanje doma, sem že tuhtala, kako bova tri ure cmarila carne con tomate in mojstrsko obračala tortillo de patatas. No, stvari niso šle ravno po načrtu ...

Kaj se je namreč zgodilo. Že v nedeljo sva bila povabljena na kosilo k moji nadomestni španski družini, kjer se je mama že dopoldne zaprla v kuhinjo in pričela z ustvarjanjem vseh največjih andaluzijskih sprecialitet. Kroketi, krompirjeva tortilja, empanadas ... ma kaj bi naštevala, gremo raje k dokazom.

Piščančki, marinirani v začimbah in limoni ter spanirani v jajcu in drobtinah

Kroketi

Oh, neka odlična teletina v omakici

Jajca in koščki jamona - za postresit v gazpacho

Tortilla de patatas

V ponedeljek in torek nama je celo uspelo jesti doma, v sredo se je pa začel razvrat. Danes sem stopila na tehtnico in glede na to, kako zelo sva bila pridna, je to, kar se je izpisalo, pravi mali čudež. Res pa je, da sva kar precej vsak dan tudi prehodila. 

Stvar je namreč taka, da so meni že ne vem koliko časa nazaj na eni izmed glavnih ulic Seville v roke poturili neko majhno knjižico s kupončki za popuste. Za popuste za hrano v eni prav posebni restavraciji. V restavraciji, ki niti ni restavracija. In ki po tem, ko jo opustošita dva precej lačna homo sapiensa, izgleda takole:

Sama teh kuponov najverjetneje ne bi izkoristila, ker se mi zdijo ljudje, ki sami obedujejo na javnih mestih (sploh pa v restavracijah s hitro prehrano!), precej nesrečni, osamljeni, žalostni in se mi neznansko smilijo, in ker moj sojedec še nikoli ni uspel preizkusiti Burger Kinga, zakaj pa ne. 

Enkrat proti koncu tedna se je cimra spomnila, da bi nam pripravila večerjo s tipično nemško hrano. To je ena izmed novih aktivnosti, ki jih pričenjamo izvajati. Zadeva je bila okusna, še bolj pa bi teknila, če se dva pujsa že prej ne bi odpravila na pico v Telepizzo ...

... in še pred tem na chocolate con churros. Hudiča, toliko reči sva imela za poiskusiti, časa pa tako malo. Sploh tale sobota je bila hudo naporna in šlo je precej na tesno. Ampak sva potem zmazala tudi tole belo klobaso s sladkim zenfom in krompirjevo solato.

Ob sredah in nedeljah imajo v lokalih 100M odlično ponudbo, ko prodajajo vse za 1 €. 100M je sicer precej priljubljena veriga lokalov, znana po svojih montaditosih. To so ... jebemtiš, težko je razložit, bom raje prešla kar na slikovni material.

V glavnem, taki mali kruhki z različnimi nadevi. Kalamari, mini hot dog, piščanček, svinjski zrezek, krompirjeva tortilja, pa različne omakice, karkoli ti srce poželi. Zraven dobiš še čips. Pivo obvezno.

Ponedeljek je bil športno obarvan. Kaj več o tem kdaj drugič, tokrat pokažem samo, kako fino sva se po vseh napornih podkrepčala:

In v torek sva zaključila tako, kot se spodobi - tapas! Šla sva v en prijeten lokalček, kjer so cene izjemno prijazne in postrežba super (pa še malo jezikovnega tečaja ti ponudijo) in kar je najbolj pomembno - hrana tekne.

Kroketi s pršutom in sirom

Svinjska ribica z viskijem

Svinjski hrbet v gobovi omaki

Da niti ne začnem o skoraj vsakodnevnih tostadah s paradižnikom, mlečnem rižu in sladoledom s čokolado in mandlji. Sedaj se grem pa tudi sama malce podkrepčat, ob vseh teh spominih in slikah, le kdo bi mi lahko zameril?