KONFIGURIRAJ GLAVO!

... je bila velika napaka, da sem kupila Simse 3. Prvič zaradi tega, ker bi se vseeno lahko še malo potrudila, raziskovala po internetu kako hudiča naj inštaliram ta košček nebes na svoj računalnik. Ampak se mi ni dalo - sem raje kliknila "plačilo po povzetju", preračunala, koliko sem to poletje že zaslužila, in to je bilo to. Preprostost. To je treba cenit. In če pomislim - Simsi niso bili napaka. Vsaj kar se financ tiče. Morda bi lahko v teh preigranih desetih urah v dveh dneh resda prebrala kakšno knjigo več, ali pa končno malo posesala po stanovanju, tudi preila mi ne bi bilo treba prati zadnji dan in držati pesti, da bo do jutri suho, ko moram na šiht, in seveda se spodobi, da človek obleče sveže spodnje gate. Doma se še da valat po postelji v umazanih - ali pa v pižami, na šihtu pa to ne gre skozi. Joj, malo bluzim. Skisalo se mi je. Preveč gledam Dexterja. Ampak je dober. Dexter. Tako dober, da se za par ur umaknem stran od Simsov in se spustim v njegov tih, misterio...

Sedaj, ko sem doma, nisem še pričela delat, s faksom sem že konec za letos (no, do oktobra), sem si rekla, da bom fotkala, kaj jem za kosilo in bom zraven lahko malo prilepila recepte in tako naprej, ampak kaj, ko jem same hecne reči - torteline (ki jih je treba samo skuhati), solato s fižolom (res umetnost, ja), tople sendviče itd. itd. Tako da sem pobrskala po slikah in našla tole: Tole se imenuje "jajčka na oko", saj ne vem, mislim, da nisem še nikoli napisala recepta, kaj ne? Upam ... Drugače lahko to poimenujemo tudi biskvitne rezine s smetanovo kremo in marelicami. Tole slednje je moja iznajdba, hehe. Kaj vse potrebujemo za izdelavo tega malega koščka nebes: Krema: 2 vanilijeva pudinga 9 dl mleka 8 žlic sladkorja 1 veliko kislo smetano polovičke marelic iz kompota preliv za torto Testo: 4 rumenjaki 20 dag sladkorja 1 dl olja 20 dag moke 1/2 pecilnega praška 4 beljaki Ne vem, zakaj so najprej zapisane sestavine za kremo - ni panike.  Po...

Okej, na tole sem pa res zelo zelo zelo ponosna! Dva dni dela in truda, še malo več živčkov, ampak bila je dobra in slavljenca sta bila (upam) zadovoljna. Je pa to velik projekt - ne vem, če se ga bom še kdaj lotila - predvsem zaradi faktorja strahu, ali bo, ko bomo odprli hladilnik, še vse tako, kot je bilo, ko smo ga zaprli, hehe. Zgornji del - smetana + jogurt + maline, spodnji del - nutelina torta. Meni je bila dobra - sadna skoraj boljša kot čokoladna. Bi si jo spekla kar zdaj, ampak ne smem. Že dva dni namreč ne jem sladkarij in to nameravam početi še kar nekaj časa!

LAURA ESQUIVEL - Kot voda za čokolado Roman o ljubezni, kuhariji, krivici in nesreči. Tako nekako bi lahko opisala to zgodbo s par besedami, čeprav ne zajamejo povsem dobro, o čem knjiga govori. Zgodba, ki jo pripoveduje avtorica, govori o njeni stari teti Titi, o njenem joku, rojstvu, odraščanju v kuhinji, tečni materi, krivični sestri in nesrečni ljubezni. Tematika je sila klišejska, a glede na to, da je roman napisan leta 1989 (leta 1992 posnet tudi film), in da se dogaja v mehiškem okolju na začetku 20. stoletja, je nekaj prav posebnega. Zgodba je razdeljena na 12 delov oz. 12 mesecev, vsako poglavje pa se prične z receptom. Dogajanje se večinoma odvija v kuhinji oziroma je vsaj nekako povezano z njo in tako je zgodba o ljubezni prikazana in pripovedovana na zelo poseben in lep način, ki v poplavi današnjih takšnih in drugačnih ljubezenskih romanov bralcu pričara neko drugo dimenzijo, ki ponuja veliko več, kot zgolj predvidljivost in že brane zaplete in razplete. KERSTIN GIER - N...

... leto 2011 je sila čudno leto. Kaj pa vem, nekako mi nekaj ne paše. Res je, da nikoli nisem imela preveč rada lihih števil. Manjka mi neka rutina. Sem pač človek, ki rabim nekaj, kar je isto iz dneva v dan, da mi ureja moj svet. Od jutri naprej bodo to jutranji sprehodi. Dobro za Bono in zame. Začeti je treba z malim ...

Kot sem obljubila - na blog prihaja nova tema, knjige. Zadnjič sem šla v knjižnico, si naložila kup knjig, ki sem jih dlje časa želela prebrati, a čez leto nekako ni bilo časa. Ne zapusti me nikdar, na nek način znanstvena fantastika o svetu, v katerem obstaja posebna vrsta ljudi, ki so ustvarjenji zgolj in samo zato, da bodo, še preden bodo sploh zaživeli, pričeli darovati telesne organe, in po drugi strani ganljiva zgodba o ljubezni, prijateljstvu, bolečini. Zgodbo prebiramo skozi oči Kathy, ki je svoje življenje preživljala najprej na Hailshamu, nato v Kočicah in proti koncu svojega kratkega življenja kot skrbnica za druge darovalce. V njeno zgodbo sta nepretrgoma vpletena tudi Tommy in Ruth, prijatelja, med katerima se že v njihovi mladosti splete ljubezenska zgodba, za katero je, predvsem po zaslugi Ruthinega gospodovalnega karakterja, prikrajšana Kathy sama. Po knjigi je posnet tudi istoimenski film , ki me je, ko sem ga prvič pogledala, strašansko navdušil. Potem sem brala knj...

... ne od alkohola, tevmeč od HRANE! Ne morem verjeti! Niti za izkušenega jedca, kot sem jaz, ni bila včerajšnja gostija mačji kašelj. Bila sem namreč na bratrančevi poroki, kjer se je jedlo in pilo počasi in v potokih. Jaz sicer nisem pila (razen dveh kapučinotov, da sem lahko ob dveh zjutraj vozila iz Jeruzalema do Ljubljane), sem pa jedla. A povem kaj vse? Saj ne vem, če sem si zapomnila, vse skupaj je bilo sila nobel, hehe. Najprej smo začeli s kanapejčki in neko prekmursko pogačo. Nek-neki-nača. Nisem si zapomnila - izgledala je kot pica - polnozrnata podlaga oz. testo, na njej pa bodisi ocvirki, bodisi sir. Blazno dobro. Če kdo ve, kako se tej stvari reče in kje najdem recept - z besedo na plan! Potem smo nadaljevali s sladkim progamom in sadjem. Razni piškoti, rezine, peciva, njama njama njama, in sadna solata, banana, melona, ananas, mango, nektarina, njama njama njama. Problem je bil edino ta, da smo te sladkarije kar konkretno napadli in posledično smo potem, ko smo se ...