Kazuo Ishiguro - Ne zapusti me nikdar

Kot sem obljubila - na blog prihaja nova tema, knjige. Zadnjič sem šla v knjižnico, si naložila kup knjig, ki sem jih dlje časa želela prebrati, a čez leto nekako ni bilo časa.
Ne zapusti me nikdar, na nek način znanstvena fantastika o svetu, v katerem obstaja posebna vrsta ljudi, ki so ustvarjenji zgolj in samo zato, da bodo, še preden bodo sploh zaživeli, pričeli darovati telesne organe, in po drugi strani ganljiva zgodba o ljubezni, prijateljstvu, bolečini. Zgodbo prebiramo skozi oči Kathy, ki je svoje življenje preživljala najprej na Hailshamu, nato v Kočicah in proti koncu svojega kratkega življenja kot skrbnica za druge darovalce. V njeno zgodbo sta nepretrgoma vpletena tudi Tommy in Ruth, prijatelja, med katerima se že v njihovi mladosti splete ljubezenska zgodba, za katero je, predvsem po zaslugi Ruthinega gospodovalnega karakterja, prikrajšana Kathy sama.
Po knjigi je posnet tudi istoimenski film, ki me je, ko sem ga prvič pogledala, strašansko navdušil. Potem sem brala knjigo, znova pogledala film, in bila razočarana. Knjiga je boljša v vseh pogledih. Več dogodkov, ki ti še bolj predstavijo posamezne karakterje in posledično boljše razumevanje zgodbe. Knjiga nam namreč skozi Kathyjine oči niza spomine, ki so logično, ne pa nujno kronološko povezani. Zato se mora malenkost težje bere, pa ne razadi teže zgodbe same, temveč zato, ker sem (vsaj jaz) takih zgodb manj vajena. Ampak je pristop sila zanimiv in me je zelo navdušil. Morda se je težje prebiti čez začetek, ampak poglavja so kratka in hitro tečejo tako da ni take panike.
Knjigo res priporočam - na koncu sem se zjokala kot da bi del mene umrl, ker dejansko tako zelo začutiš celotno zgodbo. Neverjetna pripoved in posledično se bo knjiga zagotovo znašla v moji osebni knjižnici.