V bistvu ...
... je bila velika napaka, da sem kupila Simse 3. Prvič zaradi tega, ker bi se vseeno lahko še malo potrudila, raziskovala po internetu kako hudiča naj inštaliram ta košček nebes na svoj računalnik. Ampak se mi ni dalo - sem raje kliknila "plačilo po povzetju", preračunala, koliko sem to poletje že zaslužila, in to je bilo to. Preprostost. To je treba cenit. In če pomislim - Simsi niso bili napaka. Vsaj kar se financ tiče. Morda bi lahko v teh preigranih desetih urah v dveh dneh resda prebrala kakšno knjigo več, ali pa končno malo posesala po stanovanju, tudi preila mi ne bi bilo treba prati zadnji dan in držati pesti, da bo do jutri suho, ko moram na šiht, in seveda se spodobi, da človek obleče sveže spodnje gate. Doma se še da valat po postelji v umazanih - ali pa v pižami, na šihtu pa to ne gre skozi. Joj, malo bluzim. Skisalo se mi je. Preveč gledam Dexterja.
Ampak je dober. Dexter. Tako dober, da se za par ur umaknem stran od Simsov in se spustim v njegov tih, misteriozen svet. In ure minilo kot bi mignil in potem se spomnim, da moram obrati maline, obesiti perilo, zložiti posodo v stroj, peljati Bono na sprehod, skuhati kosilo ...
... težko je, če je človek sam doma. Težko je, če ja tak neumen dan, ko bi ležal, čeprav imaš toliko reči za početi. Ker če me je pa česa strah - me je pa brezdelja. Odkar sem na faksu in je treba pisati seminarske in delati razne reči sproti, sem se res navadila, da imam vsak dan vsaj malo delo. Sedaj je tega konec. Sedaj lahko ležim in delam nič, in prvih nekaj dni počitnic sem to dejansko počela in imela občutek krivde - kaj, ne, to ni mogoče, da nimam nič za početi? Ampak sem vztrajala - nič delala prvi dan, nič delala drugi dan, tretjega dne mi je bilo to že v krvi. Kje je problem? Ko se petega dne zaveš, da se iz kuhinje vije neprijeten vonj, da nimaš več spodnjih hlačk, da imaš lase umazane in da so stvari postale čudne.
Takrat je kot nalašč klic, da moraš jutri delat. Delat je kul. Vsaj toliko, da ne postaneš lenuh. Da se stuširaš, umiješ lase, umiješ obraz, lepo oblečeš in imaš nek red. In potem veš, da si v dnevu naredil vsaj nekaj koristnega in lahko tiste tri ure mirno igraš Simse.
Ker zdaj bi bil pa res že skrajni čas, da moja Lorna Harris končno doseže top of Athletic Career ...
Ampak je dober. Dexter. Tako dober, da se za par ur umaknem stran od Simsov in se spustim v njegov tih, misteriozen svet. In ure minilo kot bi mignil in potem se spomnim, da moram obrati maline, obesiti perilo, zložiti posodo v stroj, peljati Bono na sprehod, skuhati kosilo ...
... težko je, če je človek sam doma. Težko je, če ja tak neumen dan, ko bi ležal, čeprav imaš toliko reči za početi. Ker če me je pa česa strah - me je pa brezdelja. Odkar sem na faksu in je treba pisati seminarske in delati razne reči sproti, sem se res navadila, da imam vsak dan vsaj malo delo. Sedaj je tega konec. Sedaj lahko ležim in delam nič, in prvih nekaj dni počitnic sem to dejansko počela in imela občutek krivde - kaj, ne, to ni mogoče, da nimam nič za početi? Ampak sem vztrajala - nič delala prvi dan, nič delala drugi dan, tretjega dne mi je bilo to že v krvi. Kje je problem? Ko se petega dne zaveš, da se iz kuhinje vije neprijeten vonj, da nimaš več spodnjih hlačk, da imaš lase umazane in da so stvari postale čudne.
Takrat je kot nalašč klic, da moraš jutri delat. Delat je kul. Vsaj toliko, da ne postaneš lenuh. Da se stuširaš, umiješ lase, umiješ obraz, lepo oblečeš in imaš nek red. In potem veš, da si v dnevu naredil vsaj nekaj koristnega in lahko tiste tri ure mirno igraš Simse.
Ker zdaj bi bil pa res že skrajni čas, da moja Lorna Harris končno doseže top of Athletic Career ...
Komentarji
Objavite komentar