Kraš njamnjam paket
Pred parimi meseci sem pričela z zbiranjem albuma Kraljestvo živali ali v originalnem naslovi Životinjsko kraljestvo. S sošolko sva že v gimnaziji dolgočasne ure preživljali z barvanjem takrat še starega albuma, katerega sličice so bile narisane, okoli sličise pa je bila "pobarvanka". No, leta 2008 je Kraš spremenil album in sedaj so sličice fotografirane, nič več ni pobarvanke, je pa poleg sličice zelo zanimiv opis posamezne živali. Živali so nasploh razdeljene na različne kategorije, glede na kraj bivanja. Simpatična žirafa, panda, lev, krokodil in pelikan nas tako popeljejo skozi morja, oceane, savane, puščave, vse do ekstremnih življenjskih okolij (kot je naprimer tudi človeška hiša, btw) ter na koncu do živali prreteklosti ter naj-živali - najvišja, najmanjša, najhitrejša itd. Album je res sila lep in je sedaj, izpolnjen, že na moji knjižni polici. Stari album, ki ga seveda nisem napolnila do konca, pa sem žal nekam založila. Škoda, četudi ni bil napolnjen, bi mi sedaj pomagal z barvanjem preživeti marsikatero dolgočasno predavanje.
Kakorkoli, z zbiranjem sem torej začela nekaj mesecev nazaj in na začetku je šlo bolj počasi, na vsake toliko časa, ko sem šla v Špar, kjer so sličice občutno cenejše kot v Mercatorju, sem kupila paketek ali dva, to pa je bilo tudi vse. Potem me je nekega dne šokirala mami - njen brat (torej moj stric) ji je namreč prinesel vse podvojene sličice svojega vnuka. Mami mi je vse sličice, ki jih še nisem imela v albumu, lepo zložila notri, da jih bom lahko jaz samo zalepila. Mene pa je skoraj kap! Bilo mi je namreč hudo, ne morem kar vzeti od nekoga 60 sličic in še več! Sama sem namreč ob vsaki kupljeni čokoladici z navdučenjem trgala ovoj in čakala, katera žival se bo prikazala. No, tiste sličice sem potem kasneje le prilepila v album, saj so mi vsi govorili, da sem blazno neumna in da naj jih le vzamem. Pa sem jih. In so potem dali mir. Potem je prišlo poletje in sem jih na morju v Puli kupila kar nekaj, cena je bila seveda ugodna. Do jeseni se mi jih je nabralo že kar lepo število podvojenih, zato sem s prijateljicama iz gimnazije velikodušno opravila menjavo (res hvala N. in M. da sva mi podarili tistih nekaj sličic!). Na koncu mi jih je manjkalo še okoli 40. Mislila sem si, zakaj bi po forumih in drugje iskala ljudi, ki bi imeli kakšno mojo manjkajočo sličico ali dve, saj bom več zapravila za znamke in ovojnice! Spomnila sem se, da sem pred leti v oddaji Preverjeno videla prispevek o Zvonetu iz Vač, ki ima doma nekakšno bazo sličic - ljudje mu pošljejo svoje podvojene in spisek manjkajočih, in on jih nazaj pošlje tiste sličice, ki jim jih lahko da. Seveda gre po pravilu, redke manjkajoče za redke podvojene in isto za pogoste. In tako sem tudi jaz Zvonetu iz Vač poslala paketek s 40 mojimi sličicami in nazaj dobila prav vse, ki so mi manjkale. Torej brez Zvoneta iz Vač, mi zagotovo še kar nekaj časa ne bi uspelo napolniti albuma. Zato mu bom v zahvalu tudi poslala še vse moje sličice, ki jih sicer ni veliko, a nekaj jih je vseeno, ki so mi še ostale.
No in kaj je sledilo? Po velikem veselju seveda, sem se odpravila na Čopovo v Kraševo Bomboniero in oddala list z nalepkami. Tetica v dišeči prodajalni čokolade je odprla skrivna vrata (ki sicer niso čisto nič skrivna, ampak mene so zelo impresionirala ker vodijo v prostor, ki je v popolnem kontrastu s prodajalno - le-ta je naprej vsa v lesu, skrivni prostor pa je bel, sterilen, prav predstavljala sem si, kako čokoladni mojstri delajo čokoladice in druge dobrote, njama) in se hitro vrnila s paketom. Jeeeeeeej! Nisem mogla počakati do doma in sem ga že na avtobusu previdno odprla, pofotkala sem ga pa seveda doma, in izgledalo je takole:
Kakorkoli, z zbiranjem sem torej začela nekaj mesecev nazaj in na začetku je šlo bolj počasi, na vsake toliko časa, ko sem šla v Špar, kjer so sličice občutno cenejše kot v Mercatorju, sem kupila paketek ali dva, to pa je bilo tudi vse. Potem me je nekega dne šokirala mami - njen brat (torej moj stric) ji je namreč prinesel vse podvojene sličice svojega vnuka. Mami mi je vse sličice, ki jih še nisem imela v albumu, lepo zložila notri, da jih bom lahko jaz samo zalepila. Mene pa je skoraj kap! Bilo mi je namreč hudo, ne morem kar vzeti od nekoga 60 sličic in še več! Sama sem namreč ob vsaki kupljeni čokoladici z navdučenjem trgala ovoj in čakala, katera žival se bo prikazala. No, tiste sličice sem potem kasneje le prilepila v album, saj so mi vsi govorili, da sem blazno neumna in da naj jih le vzamem. Pa sem jih. In so potem dali mir. Potem je prišlo poletje in sem jih na morju v Puli kupila kar nekaj, cena je bila seveda ugodna. Do jeseni se mi jih je nabralo že kar lepo število podvojenih, zato sem s prijateljicama iz gimnazije velikodušno opravila menjavo (res hvala N. in M. da sva mi podarili tistih nekaj sličic!). Na koncu mi jih je manjkalo še okoli 40. Mislila sem si, zakaj bi po forumih in drugje iskala ljudi, ki bi imeli kakšno mojo manjkajočo sličico ali dve, saj bom več zapravila za znamke in ovojnice! Spomnila sem se, da sem pred leti v oddaji Preverjeno videla prispevek o Zvonetu iz Vač, ki ima doma nekakšno bazo sličic - ljudje mu pošljejo svoje podvojene in spisek manjkajočih, in on jih nazaj pošlje tiste sličice, ki jim jih lahko da. Seveda gre po pravilu, redke manjkajoče za redke podvojene in isto za pogoste. In tako sem tudi jaz Zvonetu iz Vač poslala paketek s 40 mojimi sličicami in nazaj dobila prav vse, ki so mi manjkale. Torej brez Zvoneta iz Vač, mi zagotovo še kar nekaj časa ne bi uspelo napolniti albuma. Zato mu bom v zahvalu tudi poslala še vse moje sličice, ki jih sicer ni veliko, a nekaj jih je vseeno, ki so mi še ostale.
No in kaj je sledilo? Po velikem veselju seveda, sem se odpravila na Čopovo v Kraševo Bomboniero in oddala list z nalepkami. Tetica v dišeči prodajalni čokolade je odprla skrivna vrata (ki sicer niso čisto nič skrivna, ampak mene so zelo impresionirala ker vodijo v prostor, ki je v popolnem kontrastu s prodajalno - le-ta je naprej vsa v lesu, skrivni prostor pa je bel, sterilen, prav predstavljala sem si, kako čokoladni mojstri delajo čokoladice in druge dobrote, njama) in se hitro vrnila s paketom. Jeeeeeeej! Nisem mogla počakati do doma in sem ga že na avtobusu previdno odprla, pofotkala sem ga pa seveda doma, in izgledalo je takole:
Zaprt paket ...
... prvi pogled ...
... in ta-daaaa!
Dva banankota že manjkata, ker je bila lakota na busu prehuda. In ne vidijo se dobri KIKI navadni karamel bomboni. No paket je do danes že kar hudo okrnjen, sploh, ker je zadnje tri dni prebival v moji sobi na mizi. V kombinaciji z mojim PMS-jem sta do danes zmanjkali dve Junior Dorina čokoladi, obe Tortici, vsi Banankoti in čokoladice KŽ in Kiki Bomboni. Ostale sladkarije sem do nadaljena deportirala v skupno omaro v dnevno sobo, kjer se bodo, vsaj upam, dlje obdržale.
Komentarji
Objavite komentar