KONFIGURIRAJ GLAVO!

James McAvoy ! Oh, nikoli ne bom pozabila Atonement ... ljubezen na prvi pogled.

Groza, kako dnevi hitijo. O tem tednu tako ali drugače sploh ne bom izgubljala besed. Zaljubljena sem v TangoApasionada . Ne morem prenehati poslušati. Sploh Por Una Cabeza ... estoy enamorada. Danes se mi je zgodila hecna reč. Še bolj hecno bo, da o tem pišem tule, ampak kaj hočemo. Torej, zjutraj se odpravim na faks, peš, od Muca (Tivoli) do FDV-ja (Bežigrad). Najprej moram nekaj pojasniti, za vse tiste, ki tega še ne veste - včasih sem nosila zobni aparat. Fiksni. Kar dolgo časa. Manjkajo mi namreč štirje (DA!) stalni zobje in kar dolgo časa je trajalo, da so moji zobki postali tako lepi, kot so sedaj. In povsem preventivno, da mi zobje ne bi spet zlezli narazen, ponoči nosim snemljivi zobni aparat. Včeraj sem morala pri Mucu avto parkirati dve ulici stran in zvečer se mi seveda ni dalo po aparat. In zjutraj se odpravim od doma in si rečem, zakaj pa ne bi tele pol ure, ko hodim in itak z nikomer ne govorim (ker sičniki in šumniki so malo hecni z aparatom), imela aparat, da bost

Danes sem sanjala, da je nekdo rekel, da je moj blog blazno beden. Saj mogoče je. Tudi meni je beden. Zakaj mi je beden? Zato ker nekako še ni čisto moj. Okej ja, saj napišem vtis o kakšnem filmu in ja, saj napišem kdaj kakšno misel, ampak vseeno, ni moj izpovednik. Zato ker imam konstanto filing, da ga nihče ne bere. Čeprav števček kaže že skoraj 10.000 ogledov ampak kaj pa vem, ne vem, koliko teh ogledov je dejansko rednih bralcev. Letošnje leto je nasploh čudno. Lani sem krasno začela 2010, prehrana je bila porihtana in tudi vse ostalo. Letos pa že štiri mesece bluzim, seminarska za semiotiko se še kar ni napisala (čeprav sem rekla da jo bom imela do maja končano!), da ne omenjam kako se sploh nič ne ukvarjam s športom. Po drugi strani sem pa poslovno bolj uspešna. No ja, poslovno. Dobila sem službo v mojmu "fohu", pa še v poslovne vode plujem - ali vsaj želim, da bom morda zaplula. Zaenkrat sem samo pomočila prst v vodo. Danes je bila namreč predstavitev poslovnih idej

Včasih se mi kakšnega filma res noro ne da pogledati. Podobno je bilo s fajterjem . Kar nisem in nisem se mogla spravit, da bi ga končno pogledala. In sedaj se kar nekaj časa nisem morala spraviti k pisanju tele recenzije. Če lahko temu sploh rečem recenzija - ljubši mi je izraz vtis . Film je v bistvu res dober. Letošnja konkurenca za oskarje je bila res huda, meni so vsaj štirje fantastični. In vsak po svoje bi lahko zmagal. Kakorkoli, The Fighter je resnična zgodba, skoraj tako aktualna kot zgodba o Facebooku . Dicky in Micky sta brata. Z zelo razreseno družino. Dicky, zvezda malega mesteca, ki je nekoč premagal ne-vem-katerega slavnega boksarja. Zgodba je resnična, tako da je seveda vse res. Dicky nekako živi na lovorikah bivše slave, v resnici pa je le še senca nekdanjega boksarja, ki živi v crack-housu in je seveda narkoman. Po drugi strani pa je Micky, delaven in pošten, s sanjami o slavi. Dicky, kot izkušen boksar, seveda Mickyju priskoči na pomoč, misleč, da mu bo naredil veli

Saj vem, blog kar sameva. Ampak te dni sem namreč na polno zaposlena. In to mi ni preveč všeč. Jaz sem len človek, jaz imam rada svoj mir in veliiiiiiiiiko časa, da postorim vse, kar moram. Te dni pa hitim sem in tja, letam do Kranja in nazaj, se navdušim nad finančnimi naložbami, danes imam še toliko dela in toliko opravkov in toliko lukenj na faksu, da me je groza. Saj bo vikend bolj miren.

Nobena seminarska naloga ne more zmagati v boju, ki se dotika vprašanja - napisati recenzijo filma ali seminarsko za semiotiko? Rezultat je očiten. To, da zna Gwyneth Paltrow peti, je dokazala že v seriji Glee . In to dokazuje tudi v filmu Country Strong. Film nas popelje na divji jug Amerike. Četudi jug že dolgo več dejansko ni divji, je ta oznaka za dogajanje v tem filmu več kot primerna. Gwyneth je Kelly - country zvezda, ki ji nobena druga ne seže do gležnjev. A slava ima seveda svojo ceno in tako že takoj na začetku spoznamo Kelly, ki je le še senca nekdanje slave. Zaradi težav z alkoholom in incidenta na koncertni turneji v Dallasu, kjer je takrat pet mesecev noseča Kelly padla z odra in posledično splavila, je slavna pevka na okrevanju. Tam spozna Beau-ja (Garrett Hedlund), ki je podnevi oskrbnik v rehab centru, ponoči pa pevec, ki tre ženska srca. Priznam, tudi mojega je strl. Na tem mestu se je potrebno ustaviti in prisluhniti temu neverjetnemu glasu ... res me je začaral, p

Tako lepo jutro. Ptički žvrgolijo in čivkajo in vse je mirno in hladen zrak prihaja izza priprtih vrat balkona. Še dobro, da je hladen. Včeraj zvečer sem, kot ponavadi, peljala ven Pesanarja in bilo je mnogo pretoplo! Za večer in za zgornji april. Ja, saj sonce je kul stvar, ampak to, da japonska češnja v ponedeljek zacveti in do danes odvceti je pa malo prehuda. Ali pa to, da so cvetki na hruškah že čisto odprti in pripravljeni na delo, čebelic na od nikoder ... Res upam, da se malo ohladi. Te temperature so primerne za konec maja, ne pa za začetek aprila. Ampak še kar nekaj časa bo takole toplo in brez dežja. Ampak saj nas ta vikend čaka že ena stresna situacija oziroma referendum. Ki bo malo zameglila tole sonce in pripeljala oblak nad vsakega izmed nas. No, za druge ne vem, jaz bom definitivno pod oblakom. Preprosto zato, ker ne vem, kako se odločiti in kaj obkrožiti. Za, proti, za, proti? Nihče mi ni natančno pokazal in povedal, zakaj za, zakaj proti. Tako da ne vem. En dan se n

... Russell Crowe! Okej, če pogledamo fotko na IMDBju , izgleda res porazno slabo! Hm, da pomislim, kdaj sem se sploh zaljubila vanj? Ja, je bil to kar A Beautiful Mind. Oh ja, Russell ...

Torte pri Tini Malini

Včasih si zlovdam kakšem film, ker si pač mislim, da ga moram pogledat. Bojda zato, ker mi je všeč igralec, ali pa preprosto zato, ker se mi zdi, da film spada med tiste, ki se jih spodobi pogledati. Glede na to, da sem se zadnjič znova zaljubila v Roberta, je bila naslednja logična izbira seveda Sherlock Holmes. Da Juda sploh ne omenjam. On je itak moj. Ja no in ta film sem imela že kar nekaj časa na računalniku. Pa sem si mislila, ah, bom že pogledala. In sploh nisem vedela, kakšen biser se skriva. To je eden tistih filmov, ki nimajo neke da-dol-padeš zgodbe. Roko na srce je rale filmčič ena navadna detektivka. Ampak faktor, ki jo dela posebno in krasno je seveda Sherlock. Tako kot tudi House (ki sem ga sedaj začela gledati, od sezone 1 dalje ...) ne bi bil nič posebnega, če bi bil House en navaden dohtar. Pa ni. In tudi Sherlock ni en navaden detektiv. Ja, niso za brezveze primerjave in vzporednice potegnjene med njima, ker dejansko imata ta nek čar, ki daje bistvo filmi/seriji. S t

Kot sem že neštetokrat rekla - res ne maram komedij. Ampak kot pravi film leave your comfort zone in s tem seveda cilja na enega izmed glavnih junakov, sem tudi jaz upoštevala za nasvet in v filmu neizmerno uživala. Robert Downey Jr. in Zach Galifianakis sta Peter in Ethan, en trdno na tleh z urejeno družino, ki se bo ravnokar povečala za enega člana in drug z glavo v oblakih, čigar uresničitev sanj se zdi misija nemogoče. Tako se Peter in Ethan srečata na letališču in njuno spoznanje privede do kopice prigod in nezgod ob katerih gledalec reče samo neeee, no way, to ni mogoče ! Pa je mogoče. Saj poznate filme, kjer smo postavljeni v neko situacijo in potem se zgodi zaplet (ki gre meni tako zelo na živce), ki skoraj uniči vse, kar je bilo lepega in glavni junak mora potem rešiti te zaplete in na koncu je vse okej? No, Due Date je podoben film, le da je v njem toliko zapletov, da postane že okej. Presežek teh zapletov dejansko naredi en trik in stvar ... deluje. Ob filmu sem se zabavala

... Bethany Joy Galeotti ! Zvezda serije One Tree Hill, ki jo spremljam že kar nekaj časa. Poleg tega pa tudi odlična pevka. Danes dopolnila 30 let!

Pekač za magdalenice sem kupila že kar nekaj časa nazaj, a se nikoli pravzaprav nisem spravila jih naredit. No, danes sem jih končno. Kar se je začelo kot nedolžna peka posladka za Muca za po kosilu, se je spremenilo v popoldanski cukreni in čokoladni razvrat zame. Jao. Spet. Nima veze, saj zadnje čase sem bila pridna in si take mini kikse lahko privoščim. Ampak za kazen bom morala biti cel teden pridna! No, gremo k magdalenicam. Recept sem našla na meni zelo ljubem blogu Lidije , ki ima res izvrstne recepte. In fotografije. Sploh ni važno, da človek kuha, lahko tudi samo gleda. Magdalenice s kokosom so drugače sila preprosta zadeva za pripravit. Vse sestavine samo zmešamo, 5 minut, pa je stvar nared. Pride pa mase iz teh sestavin kar veliko, jaz sem napolnila dva pekača in pol (in ker imam samo en pekač je seveda trajalo, da sem vse skupaj spekla), naslednjič bom delala samo iz polovične mase. 3 jajca 300 g moke 125 g sladkorja (en del sem nadomestila z vanilijevim -

Kaj se mi je včeraj zgodilo, cela drama. Deloma po moji zaslugi, deloma pa po ... ne-vem-čigavi. Torej, naj začnem. Včeraj je bil na faksu dolg dan. Najprej predavanja od osmih zjutraj pa do dveh popoldne, potem sem šla domov in ob petih nazaj na športno vzgojo, vaje za antropologijo in odpisat izpit za športno, domov sem prišla ob pol devetih. Dopoldne sem ponavadi lačna, zato sem s seboj vzela eno banano, ki sem jo pojedla okoli devetih, v namenu pa sem imela kupiti tudi študentsko hrano iz avtomata, kasneje, da bom lažje počakala do kosila. Ura torej odbije enajst in jaz se podam do avtomatov. Pri nas na faksu imamo en avtomat za kavo in podobne zadeve ter dva popolnoma enaka za sendviče, pijače in sladkarije. Gledat torej v ta dva avtomata, iz katerega naj kupim študentsko hrano. In se odločim za prvega. Vstavim denar, 1,10€, in pritisnem na številko. Hrana pade in se zatakne čisto na dnu, kjer sta že bili zataknjeni voda in kokakola. Saj sem smotana, da nisem pogledala, ali je