Ena jutranja
Tako lepo jutro. Ptički žvrgolijo in čivkajo in vse je mirno in hladen zrak prihaja izza priprtih vrat balkona. Še dobro, da je hladen. Včeraj zvečer sem, kot ponavadi, peljala ven Pesanarja in bilo je mnogo pretoplo! Za večer in za zgornji april. Ja, saj sonce je kul stvar, ampak to, da japonska češnja v ponedeljek zacveti in do danes odvceti je pa malo prehuda. Ali pa to, da so cvetki na hruškah že čisto odprti in pripravljeni na delo, čebelic na od nikoder ... Res upam, da se malo ohladi. Te temperature so primerne za konec maja, ne pa za začetek aprila.
Ampak še kar nekaj časa bo takole toplo in brez dežja. Ampak saj nas ta vikend čaka že ena stresna situacija oziroma referendum. Ki bo malo zameglila tole sonce in pripeljala oblak nad vsakega izmed nas. No, za druge ne vem, jaz bom definitivno pod oblakom. Preprosto zato, ker ne vem, kako se odločiti in kaj obkrožiti. Za, proti, za, proti? Nihče mi ni natančno pokazal in povedal, zakaj za, zakaj proti. Tako da ne vem. En dan se nagibam k za, drug dan dobim v poštni nabiralnik letak, zakaj proti, in potem sem rahlo proti. Ampak ko se zbudim sem spet vsa zmedena in nič ne vem. Mah, naj gre vse nekam. Karkoli se bo zgodilo, čez čas se bo prah itak polegel in ljudje se bomo navadili na novo nastalo situacijo. Kakšen bum je bil okoli prepovedu obratovanja trgovin v nedeljo, pa poglejmo, kakšno je stanje danes.
Konec koncev je vsak odgovoren zase. Malo delo ali študentsko delo, ko pride čas, da se človek zaposli, sploh na področju družboslovja, je pomembno kaj zna in kako dobro se znajde. Kako dober je v tem, kaj počne. In seveda je tu faktor biti ob pravem času na pravem mestu. Dejstvo je, da ima človek srečo, ali pa ne. Morda te opazi nekdo, ki v tebi prepozna nek talent, in je to to. Morda moraš za to delati in se riniti v ospredje, da te opazijo. Dejstvo pa je, da je vsak v sebi sposoben in ima potencial. Ampak če ga hraniš samo v sebi, kaj ti pomaga? Treba ga je pokazati ljudem, biti pogumen in se ne bati, ker je to edina šansa, da ti sploh uspe.
Zase sem vedno mislila, da sem zajec. Da ne bom nikoli dobila službe, kar bi bila predvsem posledica te moje boječnosti in strahu, ko si niti v trgovini nisem upala vprašati prodajalca kje imajo to in ono. Ampak sedaj razmišljam drugače. Sem organizirana in lahko naredim kar želim. Sem dobra v tem kar študiram in lahko naredim kar želim. Imam željo in vem, da je to moje edino orodje, da nekoč naredim nekaj iz sebe, zato lahko in bom naredila kar želim. Sploh pa mora biti človek pravilno naravnan - če v nekaj verjameš, imaš neskončno večje možnosti, da se ti želja tudi dejansko uresniči.
Ampak še kar nekaj časa bo takole toplo in brez dežja. Ampak saj nas ta vikend čaka že ena stresna situacija oziroma referendum. Ki bo malo zameglila tole sonce in pripeljala oblak nad vsakega izmed nas. No, za druge ne vem, jaz bom definitivno pod oblakom. Preprosto zato, ker ne vem, kako se odločiti in kaj obkrožiti. Za, proti, za, proti? Nihče mi ni natančno pokazal in povedal, zakaj za, zakaj proti. Tako da ne vem. En dan se nagibam k za, drug dan dobim v poštni nabiralnik letak, zakaj proti, in potem sem rahlo proti. Ampak ko se zbudim sem spet vsa zmedena in nič ne vem. Mah, naj gre vse nekam. Karkoli se bo zgodilo, čez čas se bo prah itak polegel in ljudje se bomo navadili na novo nastalo situacijo. Kakšen bum je bil okoli prepovedu obratovanja trgovin v nedeljo, pa poglejmo, kakšno je stanje danes.
Konec koncev je vsak odgovoren zase. Malo delo ali študentsko delo, ko pride čas, da se človek zaposli, sploh na področju družboslovja, je pomembno kaj zna in kako dobro se znajde. Kako dober je v tem, kaj počne. In seveda je tu faktor biti ob pravem času na pravem mestu. Dejstvo je, da ima človek srečo, ali pa ne. Morda te opazi nekdo, ki v tebi prepozna nek talent, in je to to. Morda moraš za to delati in se riniti v ospredje, da te opazijo. Dejstvo pa je, da je vsak v sebi sposoben in ima potencial. Ampak če ga hraniš samo v sebi, kaj ti pomaga? Treba ga je pokazati ljudem, biti pogumen in se ne bati, ker je to edina šansa, da ti sploh uspe.
Zase sem vedno mislila, da sem zajec. Da ne bom nikoli dobila službe, kar bi bila predvsem posledica te moje boječnosti in strahu, ko si niti v trgovini nisem upala vprašati prodajalca kje imajo to in ono. Ampak sedaj razmišljam drugače. Sem organizirana in lahko naredim kar želim. Sem dobra v tem kar študiram in lahko naredim kar želim. Imam željo in vem, da je to moje edino orodje, da nekoč naredim nekaj iz sebe, zato lahko in bom naredila kar želim. Sploh pa mora biti človek pravilno naravnan - če v nekaj verjameš, imaš neskončno večje možnosti, da se ti želja tudi dejansko uresniči.
Komentarji
Objavite komentar