Blesarije

Danes sem sanjala, da je nekdo rekel, da je moj blog blazno beden. Saj mogoče je. Tudi meni je beden. Zakaj mi je beden? Zato ker nekako še ni čisto moj. Okej ja, saj napišem vtis o kakšnem filmu in ja, saj napišem kdaj kakšno misel, ampak vseeno, ni moj izpovednik. Zato ker imam konstanto filing, da ga nihče ne bere. Čeprav števček kaže že skoraj 10.000 ogledov ampak kaj pa vem, ne vem, koliko teh ogledov je dejansko rednih bralcev.

Letošnje leto je nasploh čudno. Lani sem krasno začela 2010, prehrana je bila porihtana in tudi vse ostalo. Letos pa že štiri mesece bluzim, seminarska za semiotiko se še kar ni napisala (čeprav sem rekla da jo bom imela do maja končano!), da ne omenjam kako se sploh nič ne ukvarjam s športom. Po drugi strani sem pa poslovno bolj uspešna. No ja, poslovno. Dobila sem službo v mojmu "fohu", pa še v poslovne vode plujem - ali vsaj želim, da bom morda zaplula. Zaenkrat sem samo pomočila prst v vodo. Danes je bila namreč predstavitev poslovnih idej za gospodarski izziv. Jaz, blazen ne-retorik, sem še kar dobro odjadrala, se mi zdi. Čeprav se mi vedno zatakne pri realizaciji - napišem si tekst res dobro, ampak potem sem obremenjena z drugimi rečmi in dejansko pozabim misliti na to, koliko to sporočilo, ki ga nosi ta napisan tekst, res dobro predam poslušalcem. Saj mogoče vse skupaj dobro izpade, ampak mene moti že to, da pozabim na to. Ah, kaj pa vem.

Danes je bil drugače en tak hecen dan. Ob 4:44 je nastopila polna luna in jaz ves optimist sem si rekla, da bom zdržala cel dan samo na tekočini. Pa saj je kar nekako šlo, do 14ih. Hehe, potem pa, čeprav je bil plan B sadni dan, napadem topli sendvič. Pa še prilepil se mi je na toaster, ker ga nisem dobro pomila, tako da je bil bolj zmečkan topli sendvič in iz obupa sem seveda morala napast tiramisu! Ki sem ga včeraj morala narediti malo preveč, ker sem morala porabiti maskarpone, kateremu je že potekel rok uporabe. Z njim sicer ni bilo nič narobe, pa bi morda bolje bilo, če bi bilo, ker potem ne bi tako zmlatila tega tiramisuja.

In joj, kolikokrat sem si že rekla, da bom nehala razpravljat o mojih prehrambenih težavah na blogu. Ampak ne morem pomagati, čeprav bi bilo res bolje, da bi malo manj razmišljala o tem, ker dejansko preveč razmišljam o hrani. In prav sedaj, tukaj in zdaj, bom prekinila ta monolog.

Amm, ja no tako to je. Raztreseno. Sem si pa kupila puzzle, 1000 koščkov, in ko jo bom sestavila bo mojo steno krasil prekrasen Sam W. iz Avatarja. Danes sem sestavila njegov nos, v človeški in modri obliki. Jutri bom pa začela sestavljati moje urejeno življenje. Začenši z izletom k Matičku in na Bled. Tako to je. Blesarije.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Kokosova očesa