Baje ...

... ljudje čekirajo moj blog, mene pa nikjer. Saj ne, da bi kam šla. Dejstvo je samo to, da počitnice in prazniki spremenijo ritem živeljenja. Hej, če je cel dan vse zaprto se definitivno ne moram obnašati, kot da ni. Ne maram praznikov. Ker potem si pod pritiskom - okej, je praznik, torej lahko počivam. In potem naslednja stopnja - cel dan počivam, kaj naj sedaj? In ti je dolgčas in si sit samega sebe in ljudi okoli tebe in potem si tečen. Na srečo se letos ta scenarij ni realiziral, sem se pa z vsemi štirimi upirala in praskala, da je temu tako. Tako zelo sem se upirala in bila zaposlena s tem kolikor-toliko-zdravim preživljenjem praznikov, da sploh nisem imela časa pisati blog. In seminarsko. V bistvu sploh nisem pisala.

Na srečo je pred nam daljše zaporedje delovnih dni, ko reči potekajo normalno, ko človek lahko gre v knjižnico in ko lahko opravi določene reči. In ko lahko piše blog.

Toliko za dobro jutro.