Facebook, goodbye!
Torej, naj nadaljujem, kjer sem včeraj ostala. Morda bom povedala že kaj, kar sem že včeraj, pa nima veze.
Okej torej začnimo na začetku. Moj prvi razlog, da sem zapustila Facebook je ta, da me je preveč zasvojil. Kadar sem gledala film, sem na vsakih 10min šla na FB. Kadar sem gledala najbolj napeto serijo (op. Weeds) ob kateri sem komaj zadrževala dih ... sem šla vseeno vsakih 10min na FB prečekirat, kdo je kaj novega napisal, ali sem morda dobila kakšno novo sporočilo, notifikejšn, bla bla. Mislim halo?! Ko sem pri A.-ju gledala serijo in računalnika nisem imela priklopljenega na internet (ker tam ni wireless), sem vseeno podzavestno na vsakih 10min stisnila tipko F in že kliknila na internet. Too much! Vedeti vse, o vseh, napisati vse, kar delaš in si, ne vem no. Misterioznost se mi zdi v teh časih premalo cenjena. Žalostno pa je to, da se tega ostali ne zavedajo. Vsaj zdi se mi tako. Vsi želijo živeti v eni Gossip Girl kjer izveš vse o vseh. Kjer je to, da nisi na Facebooku, greh in si mislih omg kje ta živi?! In ne vem, če bi se ljudje več ukvarjali s svojimi življenji, potem bi bilo morda na svetu marsikaj drugače ...
Dokončno me je streznil tale video...
A LIFE ON FACEBOOK from maxluere on Vimeo.
Ne, jaz osebno si ne želim preživeti in živeti življenja skozi Facebook. Slike lahko imam v svojem albumu. Oseba, s katero sem, je važna samo meni, in ne potrebujem, da do vejo še vsi ostali. Kam grem, kaj delam, to so moji spomini. Če si jih nisem sposobna zapomniti sama in če jih kopičim na nekem socialnem omrežju, potem si morda sploh ne zaslužim, da jih doživljam.
In prijatelji ... Pa poglejmo, kje sem spoznala prijatelje, s katerimi sem v stikih in koliko teh prijateljstev bo propadlo, zdaj ko me ni več na FB-ju, da bi te stike vzpostavljali. Oziroma bolje rečeno, bom malo razmislila, s katerimi osebami sem bila v stikih prek FB-ja in kaj bom storila sedaj ... D. in A. in tarok večeri in podobne zadeve - imam telefon. In mejl. A. in ostale babe in babji večeri - prav tako, telefoni. Sošolci - tisti, meni ljubi oziroma s katerimi imam kontakt - za nujne zadeve telefon, drugače se itak videvamo na faksu. A. - telefon. In najbrž bom morala vzpostaviti spet MSN (čeprav so mi zaklenili account - virus :S), da se bova pogovarjala tudi tako, vmes. In tako naprej in tako naprej, vse se da dogovoriti prek telefona, mejlov in podobno. Kako se je pa svet prej vrtel, pred Facebookom? Menda se ne bo sedaj kar ustavil?
In ja, morda bom sedaj, oziroma skoraj zagotovo bom sedaj večkrat koga poklicala. Se s kom dobila in se v živo pogovorila, ne pa prek FB chata ... In nič več potuhe ob rojstnih dnevih - vse si bo treba lepo zapomniti. Kdo je kdo, kaj študira, kje živi, kdaj ima rojstni dan ...
Imam filing, da bo moje življenje sedaj lepše. In boljše. In predvsem bom manj na računalniku, ker drugega kot na FBju na internetu itak nimam za početi ...
Okej torej začnimo na začetku. Moj prvi razlog, da sem zapustila Facebook je ta, da me je preveč zasvojil. Kadar sem gledala film, sem na vsakih 10min šla na FB. Kadar sem gledala najbolj napeto serijo (op. Weeds) ob kateri sem komaj zadrževala dih ... sem šla vseeno vsakih 10min na FB prečekirat, kdo je kaj novega napisal, ali sem morda dobila kakšno novo sporočilo, notifikejšn, bla bla. Mislim halo?! Ko sem pri A.-ju gledala serijo in računalnika nisem imela priklopljenega na internet (ker tam ni wireless), sem vseeno podzavestno na vsakih 10min stisnila tipko F in že kliknila na internet. Too much! Vedeti vse, o vseh, napisati vse, kar delaš in si, ne vem no. Misterioznost se mi zdi v teh časih premalo cenjena. Žalostno pa je to, da se tega ostali ne zavedajo. Vsaj zdi se mi tako. Vsi želijo živeti v eni Gossip Girl kjer izveš vse o vseh. Kjer je to, da nisi na Facebooku, greh in si mislih omg kje ta živi?! In ne vem, če bi se ljudje več ukvarjali s svojimi življenji, potem bi bilo morda na svetu marsikaj drugače ...
Dokončno me je streznil tale video...
A LIFE ON FACEBOOK from maxluere on Vimeo.
Ne, jaz osebno si ne želim preživeti in živeti življenja skozi Facebook. Slike lahko imam v svojem albumu. Oseba, s katero sem, je važna samo meni, in ne potrebujem, da do vejo še vsi ostali. Kam grem, kaj delam, to so moji spomini. Če si jih nisem sposobna zapomniti sama in če jih kopičim na nekem socialnem omrežju, potem si morda sploh ne zaslužim, da jih doživljam.
In prijatelji ... Pa poglejmo, kje sem spoznala prijatelje, s katerimi sem v stikih in koliko teh prijateljstev bo propadlo, zdaj ko me ni več na FB-ju, da bi te stike vzpostavljali. Oziroma bolje rečeno, bom malo razmislila, s katerimi osebami sem bila v stikih prek FB-ja in kaj bom storila sedaj ... D. in A. in tarok večeri in podobne zadeve - imam telefon. In mejl. A. in ostale babe in babji večeri - prav tako, telefoni. Sošolci - tisti, meni ljubi oziroma s katerimi imam kontakt - za nujne zadeve telefon, drugače se itak videvamo na faksu. A. - telefon. In najbrž bom morala vzpostaviti spet MSN (čeprav so mi zaklenili account - virus :S), da se bova pogovarjala tudi tako, vmes. In tako naprej in tako naprej, vse se da dogovoriti prek telefona, mejlov in podobno. Kako se je pa svet prej vrtel, pred Facebookom? Menda se ne bo sedaj kar ustavil?
In ja, morda bom sedaj, oziroma skoraj zagotovo bom sedaj večkrat koga poklicala. Se s kom dobila in se v živo pogovorila, ne pa prek FB chata ... In nič več potuhe ob rojstnih dnevih - vse si bo treba lepo zapomniti. Kdo je kdo, kaj študira, kje živi, kdaj ima rojstni dan ...
Imam filing, da bo moje življenje sedaj lepše. In boljše. In predvsem bom manj na računalniku, ker drugega kot na FBju na internetu itak nimam za početi ...
Komentarji
Objavite komentar