Februar ...
... hitro mineva in že smo devetega. Madona, čas hiti. Komaj sedaj sem se navadila in privadila brezdelju in uživanju in počasi se moji dnevi spet postavljajo v neko rutino. Zeleni čaj zjutraj ostaja. Sedaj bom pričela še kosilo kuhati. Nekako se moram zaposliti. Spet vsak dan hodim na hrib. Danes pričnem še s kolesarjenjem pred TV-jem.
Zadnjič sem šla tečt. Pretekla sem 100 metrov, se ustavila, obrnila in šla domov. Boni sem pred odhodom rekla - 'pridem čez eno uro', doma sem bila po 15 minutah. Kar je presenetljivo dolgo, glede na to, da sem pretekla 100 metrov. Najprej sem morala seveda še priti na štartno mesto. Od koder naj bi pretekla 2 kroga čez polje, kar bi zneslo 6 km. Kaj pa vem, saj sploh ne maram tečt.
Pa še potrta sem, ker pome prečiščevanje ne deluje tako, kot bi moralo. Trudim se že, trudim, a rezultatov ni. Zato bom sedaj pridna in se držala "pravil" do pike natančno. Potem bomo pa videli. Če bo, bo, če ne bo sem pa v riti. Ah, nima veze. Važno je, da grem vsak dan z Bono ven. Lepo na hrib. Pridobiti nazaj kondicijo. Malo olajšati rito, da bo potem lažje tekla. Potem pa bomo videli ... zaenkrat bi lahko rekli da je situacija okoli teka on hold. Stvari niso še čisto razjesnjene. Najmanj v moji glavi, tako da dokler ne bo tak pošlihtano bo vse kar nekaj časa še na čakanju.
Sedaj pa grem brat knjigo. V španščini! Ker moram malo vaditi. Da tole mojo španščino izboljšam in se potem začnem učiti nemško. Ha! Ker grem čez 14 dni v Frankfurt.
Auf Wiedersehen!
Zadnjič sem šla tečt. Pretekla sem 100 metrov, se ustavila, obrnila in šla domov. Boni sem pred odhodom rekla - 'pridem čez eno uro', doma sem bila po 15 minutah. Kar je presenetljivo dolgo, glede na to, da sem pretekla 100 metrov. Najprej sem morala seveda še priti na štartno mesto. Od koder naj bi pretekla 2 kroga čez polje, kar bi zneslo 6 km. Kaj pa vem, saj sploh ne maram tečt.
Pa še potrta sem, ker pome prečiščevanje ne deluje tako, kot bi moralo. Trudim se že, trudim, a rezultatov ni. Zato bom sedaj pridna in se držala "pravil" do pike natančno. Potem bomo pa videli. Če bo, bo, če ne bo sem pa v riti. Ah, nima veze. Važno je, da grem vsak dan z Bono ven. Lepo na hrib. Pridobiti nazaj kondicijo. Malo olajšati rito, da bo potem lažje tekla. Potem pa bomo videli ... zaenkrat bi lahko rekli da je situacija okoli teka on hold. Stvari niso še čisto razjesnjene. Najmanj v moji glavi, tako da dokler ne bo tak pošlihtano bo vse kar nekaj časa še na čakanju.
Sedaj pa grem brat knjigo. V španščini! Ker moram malo vaditi. Da tole mojo španščino izboljšam in se potem začnem učiti nemško. Ha! Ker grem čez 14 dni v Frankfurt.
Auf Wiedersehen!
Komentarji
Objavite komentar