Na tale film sem pa že čisto pozabila, da sem ga pogledala. Mogoče zato, ker se mi nekako ni zdel preveč dober. Okej ja, Anne Hathaway je ena izmed tistih mladih igralk, katere filme vedno rada pogledam. Že zato, ker se je njena kariera začela takrat, ko sem jaz že intenzivno downloadala in gledala filme in tako bom lahko čez 30 let, ko bo morda dobila oskarja, rekla, da sem spremljala njeno celotno kariero in da si je oskarja res zaslužila. Jake Gyllenhaal, po drugi strani, ni ravno moj najljubši, ampak okej, je čisto fajn poba. No in tako se Anne in Jake znajdeta v filmu, ki ni preveč dober oziroma je veliko slabši od filmov, v katerih sta igrala v preteklosti. Komedija in proti koncu predvsem drama, v kateri smo postavljeni v življenje Jamieja, ki je popolno nasprotje svojih uspešnih staršev in brata ter sestre. V želji po spremembi se odloči, da bo postal zastopnik oziroma pri nas se reče potnik za farmacevtska podjetja. Potniki so ljudje, ki hodijo od zdravnika do zdravnik in promovirajo določeno zdravilo svojega podjetja, v želji, da bi se le to čimbolj prodajalo. Ne vem sicer, kako je pri nas, a kolikor nam film predstavi, je to dokaj osovražen in ne preveč prijeten poklic. A kaj, ko že v prvem prizoru lahko opazimo, kako Jamie s svetlobno hitrostjo in uspešnostjo prodaja električne naprave, in nam to takoj da vedeti, da je Jamie rojen prodajalec in potemtakem več kot primeren za potnika. Okej, preveč sem se zamudila pri Jamieju. Kakorkoli, Jamie postane potnik in prav luštno je gledati, kakšne prijeme uporablja, da bi se dokopal do zdravnikov, ki bi ga poslušali. In tako nekoč sreča Maggie. Malo posebna punca, ki je šla meni v filmu kot karakter blazno na živce. Maggie ima namreč postavljeno diagnozo Parkinsove bolezni, dekle pa je staro šele 26 let. Sem poguglala, samo za informacijo, Parkinsonovo večinoma odkrijejo pri ljudjeh, starejših od 50. Torej je to kar hud udarec za ubogo Maggie, ki pred svojo kruto usodo beži na razne načine. Kako se film odvija naprej, si poglejte sami. Mogoče semv uvodnih stavkih le naredila malo krivice, film niti ni tako slab, je povsem gledljiv, a zgodba ni ne-vem-kako izvirna in vse skupaj deluje bolj v okvirih romantične drame, kot pa zgodbe, ki bi se gledalcu morala usesti v srce in misli. Kaj pa vem, saj mogoče je bil pa to njihov cilj ...
hm, meni se je pa zdelo ravno obratno - da ni ravno tipična romantična komedija in zato mi je bil film prav všeč, kljub temu, da anne dejansko zelo težko prenašam in obstajajo le redke igralke, ki jih imam še manj rada od nje. zgodba se me je dejansko dotaknila, kljub rahlo predvidljivemu koncu pa se mi zdi, da gre za zelo posrečen film.
OdgovoriIzbriši