Na kaj vse se zadnje čase ...

... jezim? Ker opažam, da je to praktično vse, kar počnem. Da se jezim. 
  • na računalnik, ker mi v zadnjih dveh tednih konstantno nagaja, zašteka sredi pisanja pomembne naloge za faks, zašteka pri opravilih, ki naj mu ne bi smela povzročati večjih težav.
  • na voznike avtobusov. Ker enkrat peljejo prepočasi, ko se mi mudi in drugič prehitro, da mi je slabo.
  • na fotoaparat znamke Nikon Coolpix L120, ker mi je res všeč in sem že skoraj kliknila dokončaj naročilo, potem pa sem se spomnila, da se mi ne bo dalo ukvarjati s štirimi AA baterijami in vsem cirkusom, ki ga prinašajo.
  • na vreme, ker je nizek pritisk in sem slabe volje in če v resnici sploh ni nizek pritisk in to ni razlog za mojo slabo voljo potem res ne vem, kaj je narobe z mano; in zato, ker ni dežja!
  • na to, da moram vse povedat in delit z drugimi in nič ohranit zase. Come on!
  • na lego moje sobe: ker je pozimi mrzlo, poleti peklensko vroče, spomladi (torej sedaj) pa se kljub zunanjim toplim temperaturam zelo učinkovito brani vdoru toplega zraka in ohranja prijetnih 15 stopinj. 
  • na to, da sem danes na avtobusu prebrala na horoskopu tole Če veste, da delate prav, lahko mirno nadaljujete v svojem tempu. in sem jezna ker horoskop itak nikoli nima prav in bo, če bom delala tako, kot mislim, da je prav, potem vse narobe. Nič ne bo mirno.
  • na občutek, da moram toliko enih stvari. Študirati nekaj, v čemer se ne mislim zaposliti. Govoriti stvari, ki so za druge zanimive. Iti k zdravniku samo če me nekaj zelooooo boli. Vprašati samo kaj reeeeeees pomembenga.
  • na nič hudega sluteče mimoidoče, ki stopijo z mano v interakcijo, med tem, ko se jezim na kaj drugega. Ker potem se jezim nanje in včasih začnem vreščat in kričat in potem 
  • se jezim nase. Ker si dovolim, da sem jezna na pomembne stvari, ki so v resnici nepomembne. Zagotovo obstaja kakšen pregovor o tem, kaj je pomembno? Mislim, kaj je reeeeeeeeees pomembno, kot tisto nič nam ni treba samo umret moramo ...

Drugače mi pa ni hudega v življenju.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več