Opujsarjenje v Sevilli stane ...

... veliko.



Danes sem z mojima španskima prijateljicama (Lauro in Sandro) šla na metro, ki je zelo nov in lep in prav nič strašen (tako kot tisti v Madridu) in peljale smo se malce ven iz Seville v eno vasico, kjer imajo šoping center, katerega ime sem pozabila. Ciljna destinacija je bil Pizza Hut. Ja, zelo nešpansko, to je namreč ameriška zadeva, vanjo pa sem se zaljubila v Frankfurtu. Ponujajo namreč tako odlično pico, ki ima zelo debelo testo. Kot tista iz Julči (da te kap), samo da je manjša. No, in smo šle. Ampak kaj je fora ... zadeva je precej draga (ja, navajena sem na bone in na to, da za meni odštejem 3 €), za predjed (solata Cezar - pozabila slikat, ker sem bila preveč lačna), glavno jed (pizza s paradižnikom, mocarelo in tremi dodatki - jaz sem izbrala tuno, bacon in šampinjone) in sladico (palačinka z dulce de leche - pojasnim drugič) ter pijačo (kokakola) sem odštela 9,15 €. Dobro, ni, da bi človek bankrotiral, ampak za vsak dan it jest ven pa tudi ni ravno. Pa tudi nek presežek ni bil. Moja solata s paradižnikom, mocarelo in koščki šunke, ki si jo pripravim doma, potem pa v sok, ki ostane na koncu, pomakam še francosko štruco, je boljša.

Špancem se dejansko bolj splača jesti doma kot pa zunaj, kar ne moremo ravno trditi za Slovenijo, še posebej pa ne za študente. Sama tule čez teden pridem precej ugodno - za vrečo jabolk (mislim, da tehta dva kilograma), ki mi zadostuje za en teden, odštejem slaba 2 €, in to so moji zajtrki. Za kosilo pade kakšna solata ali pa makaroni (kilogram stane manj kot 1 €) s paradižnikovo omako (0,50 € in imam jo za tri kosila) in gobami (0,80 €, prav tako za trikrat). Za večerjo pa mleko in kosmiči, ali pa kaj od zelenjave. Ja, preprosto, poceni, kaj pa človek rabi.

Seveda se pa da zmišljevati. Takole se človek potem sprehaja naokoli in si privošči kaj takega ...


Dva eura devetdeset. Pregrešno dobro. Ampak definitivno predrago za vsak dan. No, vsekakor predrago za nekoga, ki mora, ko se vrne v Slovenijo, pričeti z zaključnimi deli v mansardi in opremljanjem. Motivacija, zakaj ob večerih raje ostanem doma in ne poženem dvomestnega števila eurov v pijačo in preveč mastno hrano, ki ne rezultira v prav ničemer dobrem (razen izjemno krakotrajnem užitki, ki pa je kaj kmalu nadomeščen s slabo vestjo), je torej precej intenzivna.

Toliko za danes, drugič pa še kaj ... novega.

Komentarji

  1. maia21 september, 2012

    Pri tvojih kuharskih veščinah se človek res ne boji, da bi slabo jedla ...četudi v lastni kuhinji ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Androslav21 september, 2012

    mmm Pizza Hut!<3 Mal sem fovš :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več