Jaz in moj Pujs

Mogoče bom v teh dneh malce več besed namenila Pujsu. No, pa v resnici ne njemu direktno. On je samo še za odstrel. 

Kdo sploh je Pujs? Gleen pravi, da je to moj alter ego. Tista zver, ki prebiva v mojih plazilskih možganih in je kriva za to, da sem vsako leto debelejša. Pujs uživa v tem, da se zvečer zakotalim na kavč z vrečo piškotov v naročju in fejk vikikremo na dosegu roke. In se z omenjeno kombinacijo zadevam, dokler ne omagam. Pujs mi govori, da moram živeti zato, da pojem vse kar je dobrega in slastnega. Pujs mi govori, da bom že enkrat shujšala, ko bo čas zato, ampak zdaj še ne. Zdaj moram še malo pojesti. Se še malo drogirati. 

Ampak dejstvo je eno: povsem vseeno mi je za moje odvečne kilograme. Ni mi pa vseeno za katastrofalno počutje, ki mi ga prinese tak način prehranjevanja. Ni mi vseeno za to, da pol ure razmišljam o tem, kaj bom oblekla. Ni mi vseeno za to, da določena doživetja v življenju doživljam samo "na pol", ker preostanek časa razmišljam o tem, kako se slabo počutim. 

Odvisnik sem in droga je moja hrana.