Kako si pa ti kej?

Kolikokrat v življenju vam kdo zastavi zgornje vprašanje?

Kolikokrat v življenju nanj dejansko odgovorimo po resnici?

Sama se v zadnjih letih prevečkrat znajdem v situaciji, ko z ljudmi delim povsem nepomembne informacije o mojem življenju, tistih pomembnih reči, ki mi ležijo na duši, pa ne upam zaupati nikomur. A ni to žalostno? Jaz za to krivim starševstvo. Ko postanemo starši, pademo v en tak čuden svet, kjer nam je na voljo 92828191 različnih tem o vsem mogočem, kar je povezanega z otroki, dojenčki, starševstvom in tako dalje. Pozabimo pa na to, da smo konec dneva vseeno samo še ... isti, kot smo bili prej, ko smo bili še sami. Naše potrebe se z rojstvom otroka ne izničijo. Morda jih nekaj let lahko uspešno tlačimo nekam na obrobje našega obstoja, ampak slej kot prej se vrnejo kot bumerang. Kabum. 

In kako se trenutno počutim jaz? Vse od lanske korontene se mi zdi, kot da konstatno nekaj čakam. Nekaj? Nekoga? Ne vem. Čakam. Da mine. Mine kaj? Ne vem. To čudno obdobje, I guess. Se mi zdi, da sem eno leto nazaj padla v neko tako čudno depresijo, iz katere se še do danes nisem povsem izkopala. Pa saj je res bilo kar pestro: 4 mesece sem preživela v megleni, oblačni, mrzli, deževni Ljubljani in to z 2-letnikom in 5-letnico. Skušala kuhat, izobraževat, vzgajat, gospodinjit ... v resnici pa sem si želela samo hodit v službo. Vmes sem shujšala 16 in se nazaj zredila 7 kilogramov. No ja. Kaj še? Zapravila en kup denarja in ga še večji kup prihranila. Za kaj ga bom porabila? Najverjetneje za vse podražitve, ki sledijo. 

Pa saj načeloma je iz dneva v dan kar okej. Slabo je samo, kadar sem veliko sama z otrokoma in padem v neko čudno mentalno stanje, ko sem veliko tiho in mi misli švigajo sem ter tja. Potem se mi začnejo pojavljat eksistencialna vprašanja tipa "kdo sploh sem", "a mi je sploh kaj mar v tem življenju" in "ali ne bi bilo fino, da umrem mlada, ker starost izgleda kar grozna". 

Hecno, včasih se mi je zdelo fajn, da sem flegmatik. Ampak se mi zdi, da je od flegmatika kar tanka meja do melanholika in lahko potrdim, da to pa ni preveč fajn. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...