KONFIGURIRAJ GLAVO!

... avgusta. Poletja. Začetek šole. September. Kako hecno, junija sem se čudila, kako je mesto prazno, kako umre, kam vsi grejo?! Zdaj pa se mi zdi grozno, kako bo spet polno. Živčno. Zatohlo. Danes sem šla v knjižnico, samo od Bavarca pa do Otona in nazaj, pa je bilo toliko nekega hrupa, prerivanja, živčnosti ... preveč stresno je to zame. Moje življenje je zadnjih par dni preveč pod pritiskom. Dogajajo se čudne reči in to me vznemirja. Posledično ne jem tako, kot bi morala, ampak tudi nimam dovolj časa, da bi se sploh sekirala zato. Se mi je pa nabralo par opravkov. Imam še nekaj stvari za opravit, in lotila se jih bom kar se da hitro. Ker potem sem lahko spet mirna. Uživam v brezdelju. Grem pometat. Na počasen sprehod. Čeprav imava Bona in jaz sedaj nekajdnevni (2, 3) počitek. Sem ga nama predpisala jaz. Z mano ni sicer nič hujšega narobe (le okrevam od vse te travme), Bona pa je pravi mali bolnik. Včeraj sva namreč šli k veterinarju, ki je sicer najbolj kul veterinar (oz. klini...

No, ko sem že ravno v elemtu pisanja poročil o filmih, pa naj zaključim še s temle posladkom. Definitivno se je film znašel na moji top listi (ki sicer nikjer ne obstaja povsem urejeno in organizirano, ampak recimo, da jo imam nekje v glavi). Jacob (Robert Pattinson), ki je tik pred tem, da postane veterinar in dobi licenco, je soočen s hudo resnico ob smrti svojih staršev, da sta se starša, da bi mu omogočila šolanje, povsem zadolžila. Tako mlad fant brez prebite pare vzame pot pod noge, ali bolje rečeno tire pod noge, in kmalu pristane na cirkuškem vlaku, ki potuje od mesta do mesta in zabava ljudi. Tako spozna kopico zanimivih ljudi, še posebno pozornost pa mu pritegne svetlolaska Marlena (Reese Witherspoon) in z njo njen mož August (Christoph Waltz), sicer lastnik cirkusa. Marlena, ljubiteljica živali, z Jacobom kmalu naveže stik, August pa ga zaposli kot veterinarja. Jacob je sicer navdušen nad svetom, v katerem se je znašel, a kmalu spozna Augustovo temno plat - tegobe, ki mu ji...

Že večkrat sem omenila, da nisem ljubiteljica komedij. Redko katera me spravi v smeh. Ampak ta (ne)sposobnost spravljanja v smeh morda niti ni glavni razlog, zakaj ne maram komedij. Ponavadi je hujše dejstvo to, da so vse tako neumne . Dejansko se spravijo na nivo žaljenja oseb kot takih in nekako to meni ne izpade prav. Ker sem sila občutljiva duša in imam rada če so reči lepe in se ne dela norca na vsakem koraku. Bad Teacher je do neke meje tak film. Cameron Diaz oz. Elizabeth je primerek osebe, ki sicer v življenju počne nekaj, ker pač nekaj mora početi, ampak to počne iz nepravih razlogov. Je tudi oseba, ki ima blazno veliko sreče. Oseba, ki si veliko upa. Je tudi zelo sposobna oseba, ki lahko dobi, kar si želi, a žal po sistemu cilj opravičuje sredstva . Elizabeth je učiteljica namreč samo zato, ker je nekaj pač morala iti študirati, medtem ko je iskala bogatega bodočega moža. Ko prvi ni bil dober zadetek, je novo iskalno polje razširila na preostale učitelje v zbornici. In nalet...

Tole zadevo sem gledala že tako zelo daleč nazaj, da me je res sram, zakaj nisem še napisala poročila tule. Katastrofa. Ampak bom v duhu tega filma upala, da se je v mojih 90 % neaktivnih možganov skrilo bistvo in ideja tega filma, ki mi je bila nekako posredovana in bo tale zapis vsaj do neke mere spodoben. Bradley Cooper, ki sem ga jaz sicer vajena iz romantičnih vlog, kjer igra postavnega, popolnega, lepega in prav nič z biznisom obremenjenega moškega, je tule povsem drugačen. Na začetku zanemarjen in na robu propada - neuspešen pisatelj, s stanovanjem kot da bi vanj treščila bomba, sveže prekinjeno razmerje s punco ... ja. Definitivno drugačen. A drugačna je tudi sama ideja filma - ali pa tudi ne - o čudežni tabletki, ki razširi človeško sposobnost dojemanja, razmišljanja in evaluiranja že prejetih podatkov. Ko Eddie tako ob zaužitju tabletke kar naenkrat iz spomina privleče podatke, za katere še ve ne, da jih je dejansko kdaj prejel, je svet njegov. Dobesedno. Doseže lahko vse, k...

... je zelo popraskano. Ranjeno. Pa ne, to ne bo nek zapis o naravi in lepoti in premišljenju in duševnem miru. O, ne. Nebo, o katerem govorim, je tisto nebo, ki ga ima vsak človek. V ustih. Za zobmi. Popraskano je zaradi včerajšnjih piškotov. In današnjih slanih palč s sirom. Sicer sem potem situacijo malo omilila s fejk Monte jogurtki (za otroke), ampak sedaj, ko imam spet željo po nečem dobrem in sladkem in nečem, kar je nekje blizu, v omari ... se pojavi problem. Na voljo imam samo fejk Oreo piškote (ki jih potrebujem za jutrišnje maffine) in včerajšnje piškote. Sem pojedla dva, ampak ta odnos se ne bo obnesel. Preveč boli. Sem že mislila, da sem končno našla nekaj, kar me bo dobesedno fizično odvrnilo od večernega posladka. Motila sem se. Še enkrat sem šla podrobno skozi omaro. Zagledala puding. Bingo! Sedaj se hladi. V pomivalnem koritu, polnem mrzle vode. Ker vročina tudi deluje ne preveč humano na moje nebo. Moje drugo nebo, torej dejansko tisto zunaj (ki ga konec koncev ...

... do nekaj zelo pomembnih ugotovitev. Nasploh se mi zdi, da je bil današnji dan zelo zanimiv. Morda je najbolje, da pričnem kar na začetku. Če gledamo koledarsko, se je moj dan začel prav na samem začetku - do enih zjutraj sem namreč igrala Simse. Hvala, Anča, ker je rešila moj obstoj in porušila "prekletstvo", ki je viselo nad mano in mojim igranjem Simsov. Stvar deluje, kot je treba in res je noro in zato sem bila pokoncu do enih zjutraj. To je zame izreden dosežek. Vsi tisti, ki me poznate, ste bili z mano kdaj na morju, ali se z mano družili v večernih urah, najbrž veste, da sem sila zaspan človek. Jutranji in prav nič nočni človek. Še za letošnje novo leto nisem bila pokonci do enih! Tako da današnji dan se je začel sila nenavadno in neobičajno. Zjutraj sem se seveda zbudila ob sedmih. Kot vsako jutro. Moja notranja budilka. Znova se je pričela Simsomanija, tam nekje do kosila. Danes sem jedla neko poenostavljeno verzijo boranje. In hrenavko. Spet. Še en par imam z...

... kako se je rešila včerajšnja tragedija z mojim diskom. Moj Muc je pač genij - lepo sva zagnala en programček, ki je disk popravil! Trajalo je ravno da ne pol stoletja in ko je bilo končano lahko sedaj normalno dostopam in do slik in do serij in do vsega. Drug problem, ki me še vedno pesti, pa so Simsi, ki me nikakor ne ubogajo! A daj no! Tako lepo hišo sem zgradila in sedaj, ko bi lahko z novimi dodatki dobila u la la lepega pohištva, da bi bila hiša res sanjska, ne dela! Katastrofa! Drugače pa sem danes že zelo pridna. Ob osmih sem šla na avto servis, sem peljala maminega Modusa h kleparju. Samo par praskic je bilo za spolirati. Pridem tja in vprašam gospoda kdaj bo konec, on pa začne 'torek, sreda, četrtek ... ja, v petek bo pa najverjetneje že'. Jaz se skoraj sesedem na tla - 5 km od doma, brez LPP-ja, nič! Pa še mami je rekla, da ji je rekel da bo samo 10 min dela. In ga lepo pogledam in vprašam če bi se slučajno dalo zdajle na hitro ... po 20 minutah čakanja v sa...