Pa bo konec ...

... avgusta. Poletja. Začetek šole. September. Kako hecno, junija sem se čudila, kako je mesto prazno, kako umre, kam vsi grejo?! Zdaj pa se mi zdi grozno, kako bo spet polno. Živčno. Zatohlo. Danes sem šla v knjižnico, samo od Bavarca pa do Otona in nazaj, pa je bilo toliko nekega hrupa, prerivanja, živčnosti ... preveč stresno je to zame.

Moje življenje je zadnjih par dni preveč pod pritiskom. Dogajajo se čudne reči in to me vznemirja. Posledično ne jem tako, kot bi morala, ampak tudi nimam dovolj časa, da bi se sploh sekirala zato. Se mi je pa nabralo par opravkov. Imam še nekaj stvari za opravit, in lotila se jih bom kar se da hitro. Ker potem sem lahko spet mirna. Uživam v brezdelju. Grem pometat. Na počasen sprehod.

Čeprav imava Bona in jaz sedaj nekajdnevni (2, 3) počitek. Sem ga nama predpisala jaz. Z mano ni sicer nič hujšega narobe (le okrevam od vse te travme), Bona pa je pravi mali bolnik. Včeraj sva namreč šli k veterinarju, ki je sicer najbolj kul veterinar (oz. klinika) v kateri sem bila kadarkoli. 5 min stran od nas. Poceni. Pa še posvetijo se ti. Prijazni so. Postavijo diagnozo, ne da bi kaj veliko tečnarili in te čudno gledali. Bona ima vnetje mehurja. Božica, pomoje se ji je to vleklo že kar nekaj časa. Najmanj kakšen mesec. Pa še reflux. To je tisto, ko se greš namočit v morje in nekaj morja steče v napačno smer in potem peče. Dobila dve injekciji. Antibiotikov za 10 dni. Boga reva si je od vse bolečine in travme še taco zlizala/zgrizla. Eno blazinico na taci. Jo imam na sumu, da se rada muči, tale naša Bona. Zato je sedaj spet začasno malo lučka.

Pa še shujšala je dve kili. Oh, I wish ...

Jutri moram najprej plačat Gardaland. Jeeeeeej, končno Gardaland! Z Mucom imava to tradicijo, da greva vsako leto v Gardaland (pa čeprav se iz leta v leto draži!) in res uživava. Letos gresta z nama še Rešiteljica Simsov in njen Lubi Bubi. U, saj res, čisto premalo igram Simse. Če imam pa toliko dobrih knjig, toliko epizod Gospodinj, toliko tepihov in ploščic za posesat, toliko oblek za zložit v omare in kje naj potem najdem čas še za Simse?!

Zdaj pa grem. Brat. Da bom lahko jutri zjutraj hitro vse pospravila in potem uživala v brezdelju. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Kokosova očesa