Izlet, Gremo mi po svoje, Slovenka

Okej, stvar je taka, gre pa takole. Končno mi je uspelo neizvedljivo. Pogledat tri slovenske filme. In sedaj sem za nadaljnih pet let odrešena kakršnih koli želja po spremljanju slovenske filmske produkcije. Razočarana, na celi črti. Pa ne toliko nad samimi filmi in njihovo vsebino (itak sem pričakovala en drek) temveč bolj nad n-številom ljudi, ki so mi zatrjevali, da je Gremo mi po svoje najboljši slovenski film vseh časov. Da je to epsko. In tudi za Izlet sem dobivala podobne odzive, ampak gremo lepo po vrsti.

Izlet

Trije bivši sošolci iz gimnazije se odpravijo na morje. Bajsi, homoseksualec, Grega, vojak in Živa, punca. Pač punca. Grejo na izlet. To je to, end of story. Ni zapleta, ni vrha, ni razpleta, samo ena sama drama in žalost in gledanje oblakov in trave in osredotočanje na malenkosti, ki naj bi ustvarjale atmosfero - ampak kako hudiča boš ustvaril atmosfero, če film niti nima zgodbe? Karakterji so povprečni, nezanimivi, ampak tragično je dejstvo, da je v celotnem filmu to še najbolj zanimivo! Dialogi so velikokrat malce hecni (to je pravzaprav karakteristika slovenskega filma, ki je prisotna prav v vseh, ampak res v vseh filmih), igra pa tudi, sploh pri nežnejši predstavnici ekipe, velikokrat šepa. Ne vem, mene ni prepričala. Dogajanje in dialogi se vrtijo okoli dogodkov iz preteklosti, ki naj bi bojda zaznamovali te karakterje, ampak sledeč problem je ta - karakterji so tako zelo nezanimivi in povsem povprečni, da nimajo gledalcu ničesar za ponuditi. Zakaj bi pa mene prav življenje ene navadne Žive tako zelo zanimalo? Aja, a krega se z mamo, pa kaj pol, jaz se tudi. Vseeno pa film ponudi par zanimivih prizorov - sploh odnos med Živo in Gregatom je mene še najbolj pritegnil. In na trenutke glasba in lepi prizori. Ampak film kot celota, meni osebno ne deluje in gre hitro v pozabo.

Gremo mi po svoje

Miha Hočevar očitno pali na mladinske filme. Že njegov film Na planincah je vseboval kopico osnovnošolcev in s tem ni nič narobe, problem je le ta, da osnovnošolci niso igralci. Seveda se najde kak talent, ampak moraš imeti že veliko srečo. In tale ekipa tabornikov je kar luštna, mene osebno je samo afro-čupavec močno, ampak res močno iritiral. Ne zna igrati. Pika.  Drugače pa, zgodba? Skupina tabornikov gre na taborjenje v Triglavski narodni park. V sosednjem taboru se naseli športo-umetniški-rekreacijski tabor samih deklet. Hm, okej. In to je to. So tam in uživajo. Spet, jaz ne zaznam nobene zgodbe. Tukaj morda celo pridemo do napredka - pojavi se zaplet, vrh mi je nekam ušel, razplet pa je, kako tipično neslovensko (in tole ni sarkazem), srečen! Kar se tiče ostalih elementov - glasba je lepa, kadri tudi niso prehudo moteči, motivi narave so lepi. Pa tudi karakterji, sploh otrok, so zanimivi, ampak to je tudi vse. Par naturščikov, ki imajo srečo in so dobili vlogo zanimivega karakterja in Jurij Zrnec žal ne morejo furati filma na taki ravni, da človek ne bi vmes 9846x pogledal, koliko je ura in kdaj bo konec. Ne vem, zakaj in čemu tak rompompom okoli tega filma, tudi ni mi jasno, zakaj je tako zelo gledan, če bi za tole dala 5 € v kinu, bi to smatrala za izredno slabo investicijo.

Slovenka

In za konec ena slovenska klasika. Film brez zgodbe, z dolgočasnim likom, popolnoma nič zanimivim in tako brezveznim, da nimam pojma, od kje režiserju ideja, da bi to kogarkoli zanimalo. Ja, okej, punca se prostituira, pa kaj pol? Tuhtam in tuhtam, pa ne znam dotuhtati, kaj bi ta film gledalcu lahko prinesel. Če se postavimo na izhodno točko, ki nam jo predstavi film - mlada Aleksandra, ne preveč pridna študentka, prostitutka. Doma, štala. Na faksu, štala. Ljubezenski odnos s poročenim moškim, štala. Posel, štala. Film brez glasbe, brez zanimivih karakterjev, pa tudi glavna igralka za moje pojme ni nek biser. Trenutek, ko jo oče vpraša, če se drogira, pa hladnokrvno reče "Pa kaj si zmešan?" Nekaj v tem stilu. Saj ne rečem, da je igralka kriva, ona bi že dobro zaigrala, ampak karakter Aleksandre je pač beden. Ob koncu filma je gledalec lahko samo iz srca hvaležen, da je dolg samo slabo uro in pol. Res, vsaj nekaj pametnega v tej žalosti in bedi.