Sedaj bi se pa res že lahko ...

... kaj oglasila, ane?

Trenutno sedim v svoji sobi, budna sem že slabo uro in pol, zaradi glasnega prometa na ulici pod mojim oknom pa komaj uspem slišati svoje misli. Psihično se pripravljam na čedalje večje številke na termometru, ki bodo tja do tretje ure dosegle naravnost čudovitih 35 stopinj, ohladi pa se šele tam nekje ob štirih zjutraj, ko se temperature za slabe tri ure celo uspejo spustiti pod 20 stopinj. Pa ne dosti.

Je slišati, kot da se nimam preveč fino? Sliši se prav. Jutra in dopoldnevi so še posebej težki, ker se človek ob malce brezdelja kaj hitro znajde s solzami v očeh. Seveda se je treba na vsako stvar privaditi. Tole, v kar sem se povsem prostovoljno (in tega se zavedam, zato bom skušala ne preveč jamrati) podala, je nekaj popolnoma drugega kot vsakdan v Ljubljani. Ne znajdem se še najbolje, ne vem, kaj točno naj počnem sama s sabo in v resnici komaj čakam, da se začne faks in bodo moji dnevi malce bolj zapolnjeni. 

Stvar je namreč taka, da tule v Španiji ne želim živeti popolnoma drugačnega življenja, sploh ne. Želim živeti in početi reči natanko tako, kot to sicer počnem doma. Zakaj bi se pretvarjala, da sem erasmus študent v pravem pomenu besede, če pa je ponočevanje dolgo v noč in drenjanje v nabasanih diskotekah ena izmed stvari, katerih smisla in koncepta nikakor ne morem razumeti. Včeraj je bila uradna zabava za dobrodošlico erasmus študentom v enem izmed neštetih nočnih klubov v Sevilli. Vztrajala sem dve uri, potem sem se sprehodila po svežem zraku čez cel center Seville in doma pod tušem sprala dotike ter šla sanjat o dotikih ene specifične osebe.

Sej bo, ane?

Komentarji

  1. Anonimni14 september, 2012

    Tunči, kdaj čez dan (po našem času) si ti kaj dosegljiva za čvek?:P Mam občutek,da te ni nč na netu:(
    LP

    A2 oz. A1

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več