Harry Potter and the Prisoner of Azkaban

Moram priznati, ta film je eden izmed mojih ljubših. Ni toliko akcije, ni tako zelo napet, je pa veliko, kot bi se izrazil A., gobcanja. Ja, v filmu se opazi sprememba režiserja in moram priznati, da mi je všeč. Celotna atmosfera filma je drugačna. Napeta v nenapetih delih. Ne vem, poglejte vse tri filme enega za drugim, in opazili boste, kjer se skrivajo razlike.
Kaj mi je pri tretjem delu filma še všeč - to, da se začnejo pojavljati karakterji, ki so pomembni, ki imajo vrednost, za celotno zgodbo, in se bodo pojavljali vse do konca zgodbe, do sedmega dela. Okej, gremo lepo po vsti od začetka. Harry začara neumno Marge in to ga pripelje do tega, da pobegne iz stričeve hiše. Pobere ga Vitez Ponočnjak, ki ga odloži pri Počenem kotlu, kjer Harry spozna, da je iz Azkabana pobegnil nevaren čarovnik, ki naj bi ubil njegove starše. Na tem mestu moram omeniti, da je meni osebno celotna zgodba Harryja - sirote zelo ganljiva. Na več delih filma me stisne v srcu. Trojka je pač narejena na tak način, veliko govorijo. Zgodba pravzaprav ni tako zelo zapletena, kar se dogajanja tiče. A osebe, ki se pojavijo, odnosi, ki jih lahko opazimo, so ključni za nadaljni razvoj. Ne bom dolgovezila, ker niti ne vem, kaj naj še napišem. Film je odličen, prav zaradi te širine in hkati specifičnosti, ki se v njem pojavita. Širina, ki jo je pričarala zamenjava režiserskega stolčka ter specifičnost, ki se ustvari s pojavom Siriusa in Wulfa, ker vso zgodbo, ki se bo seveda še naprej razvijala. To je to, genialno.