The Kids Are All Right

Okej. Zanimiv filmčič, ki ga je treba obravnavati iz več vidikov. Okej, ja, oziroma ne, današnja družba ga ne bi obravnavala z več vidikov, ker so gejevske družine bojda nekaj povsem normalnega, ampak ne. Ravno v tem filmu lahko vidimo, kako zelo zgrešeno in narobe je vse to. Sam koncept gejevstva, okej, koncept gejevkih družin - torej mama, mama, otroci ali oče, oče, otroci, ne! Ne vem, nimam nič proti gejem ampak "I have to ask my MOMS ..." mi ne gre ne v uho ne v račun.
Okej, toliko o tem. To je prvi vidik, ki daje filmu morda en mali minus, ampak še vseeno sem ga, na račun radovednosti, pripravljena spregledati.
Zgodba sama je po mojem mnenju dokaj zanimiva in originalna. Otroka si želita spoznati biološkega očeta. Z vstopom tega nadvse zanimivega in drugačnega biloškega očeta pa se stvari seveda spremenijo. Več o vsebini ne bom govorila, ker se ga res splača pogledati, je pa res, da vzdušje in tempo v drugi polovici filma padata. Torej po zapletu oz. po razkritju zapleta se stvari naglo spuščajo navdzol, seveda na koncu sledi razplet, a do tja se film vleče in izgubi energijo. A nič zato. Tiste slabe pol urice se že da preživeti.
Kar pa se igralske zasedbe tiče - kako se Alica iz Čudežne dežele znajde med mamama Julianne Moore in Annette Bening. Oh, še danes se spominjam, kako je Annette blestela v filmu Being Julia. Z mami sva ta film gledali v Kinu Vič in takrat se mi je usidrala v spomin. In vedno sem jo imela za igralko malo višjega ranga, ne vem zakaj, taka, veličastna se mi je zdela. In v The Kids Are All Right za podoba malo zbledi. Isto lahko rečem za Julianne, ki pa zadnje čase nasploh igra v hecnih filmih ...
Kakorkoli, film je vreden ogleda, čeprav mogoče ni tako sproščujoč. Definitivno pa je Mark Ruffalo zanimivo nasprotje, ki malo ogreje celoten film.