Charlie St. Cloud

Life is for living.

Luškan filmček, čeprav mi nekaj ne gre v račun. Nekaj mi je bilo čudno in nekako ne vem točno kaj. Mogoče to, da je sicer dobra zgodba narejena preveč ameriško. Premali mistično, premalo skrivnostno. Ker zgodba je nenavadna in tako bi moral biti narejen tudi film. Torej Charlie ima res rad svojega brata Sama. Skupaj jadrata, skupaj igrata baseball. Usodba nesreča pa vse to poruši. Charlie je seveda strt, sanje o fakulteti se porušijo, Charlie pa postane oskrbnik lokalnega pokopališča. Preganja gosi, skrbi za grobove, vsak dan ob sončnem zahodu pa ... s Samom vadi baseball. Dogovor, ki sta ga sklenila še pred nesrečo, da bosta celo poletje vadila baseball, se je zavlekel in preuredil v dogovor, ki traja že pet let. Sam je že pet let mrtve, Charlie pa ga že pet let vsak dan na gozdni jasi uči baseball in ga ne pusti, da bi odšel naprej. Zgodba se zaplete, ko v Charliejevo življenje povsem nepričakovano vstopi mlada Tess. Mlada jadralka, ki živi Charliejeve sanje. Stvar se seveda zaplete, ko Tess odide na testno vožnjo in ne upošteva trenerjevih navodil, temveč odpluje naravnost v nevihto. Charlie, ki lahko vidi mrtve, tako s Tess preživi nešteto lepih trenutkov, pa se niti ne zaveda, da je mrtva. Ja, to je zaenkrat vse, kar povem o vsebini, v primeru, da bo kdo gledal film, nočen vsega izdati.
Kot sem rekla, zgodba je okej tudi dialogi in dogajanje tečejo dokaj lahkotno in zanimivo. Film ni dolgočasen, le manjka mu en delček energije. Sporočilo pa je, z malo prilagoditvami, primerno za vse, ki se kakorkoli obešajo na morebitne dogodke iz preteklosti ... življenje teče sedaj, in treba ga je živeti v sedanjosti in ne v preteklosti.