Sara Gruen: Voda za slone

No, pa sem končno le prebrala še tole čudovito knjigo. Film me je navdušil. Kako je bilo s knjigo?

Za začetek se mi zdi smiselno povedati, da je za razliko od mnogih knjig in filmov, posnetih po knjižni predlogi, ta dvojica morda ena izmed tistih, pri katerih je spremenjenih sorazmerno malo elementov. Dogodki si kar lepo sledijo, tudi liki so bolj ali manj podobni ... z eno samo očitno spremembo. V filmu je cirkusu in lepi Marleni gospodaril August, v knjigi pa je August razdeljen na dve osebi (ali bolje rečeno, ti dve osebi so v filmu združili) - August, ki je direktor živali in Marlenin mož ter Stric Al, lastnik cirkusa. Kaj pa vem - filmska različica mi je bila morda skoraj celo boljša.

Nasploh se mi zdi, da je film mogoče bolje zajel to atmosfero cirkusa. Knjiga se mi zdi skoraj kot da bi bila malo na hitro napisana. Veliko je dialogov, dokaj malo opisovanja pokrajine, čustev ... No, vsaj nekih poglobljenih emocij. Take stvari sicer jaz v knjigah ponavadi rada razglasim za dolgovezenje, ampak dejansko imajo nek namen in učinek. Lepo ti naslikajo ves spekter dogajanja in vsega ostalega, kar sodi zraven in dejansko to pripomore k boljšemi razumevanju in dojemanju zgodbe. Stvari grejo v knjigi prehitro mimo.

Tako da mislim, da je to ena izmed redkih knjig, pri kateri moram razglasiti, da jo je film prekašal. Tako pač je, ne morejo vedno vsi biti zmagovalci. Vseeno priporočam v branje, še bolj pa priporočam ogled filma.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več