Trojni mousse

Punce so bile včeraj zadovoljne s torto (besede navdušene raje ne bi uporabila, roko na srce, tudi meni kdaj kaj ne uspe, hehe). Zopet smo imele namreč mesečni babji čvek in klepet (mogoče zaradi tega danes tako strašansko piha, ampak okej, dokler ni dežja, se še preživi) in ker je kar 50 % klasične zasedbe izrazito zbirčne (beri: ne jejo sadja), je bila torej odločitev preprosta - torta bo čokoladna. 

In je bila čokoladna, pa še kako. Recept sem že kar nekaj časa nazaj zasledila v reviji Dober tek, pa ni bilo prilike, da bi ga stestirala. Je pa čisto preprosto, malce sem ga pa tudi priredila. No, za nekoga, ki je že kdaj prej v življenju poizkusil narediti mousse. Saj zadeva ni komplicirana, samo treba je stestirati kako in kaj.

Jaz sem delala v pekaču premera 26 cm. 

Biskvitna podlaga:
2 jajci
2 žlici sladkorja
2 žlici moke
1 žlica kakava

Jajci in sladkor stepamo, stepamo, stepamo dokler mešalec ne omaga. V zmes presejemo kakav in moko in vmešamo. Pečemo po občutku, tam nekje 20 minut na 180°C, ampak saj vsi vemo, kako muhaste znajo biti pečice, tako da preverite z zobotrebcem.

Mousse No. 1: temna čokolada
150 gramov temne čokolade (moja je bila samo 65 %, joj prejoj)
1 rumenjak
2 žlici ruma
200 ml sladke smetane

Čokolado stopimo nad paro. Ali pa v mikrovalovki. Ko je stopljena jo malce ohladimo, medtem zmežamo rumenjak in rum. Naslednji korak veleva, da rumenjak in rum vmešamo v čokolado, nato pa nežno in previdno vmešamo smetano (ki smo jo prej stepli). Zmes nadevamo na biskvit in postavimo na hladno, da se strdi.

Mousse No. 2: mlečna čokolada
150 gramov mlečne čokolade
1 rumenjak
1 žlica ruma, 1 žlica mleka
200 ml sladke smetane

Za postopek beri zgoraj.

Mousse No. 3: bela čokolada
150 gramov bele čokolade
1 rumenjak
2 žlici mleka
200 ml sladke smetane

Saj vem, da se ni lepo ponavljat, ampak spet je potrebno gledat zgoraj.

Zdaj pa da jaz povem, kakšna saga se je odvijala. Stopim temno čokolado, vmešam rumenjak, nastane ena črna trda kepa. Oooooookej. Dodam žlico stepene smetane, počasi razmešam trdo črno kepo, preostalo smetano previdno vmešam z lopatko in nastanejo nebesa. Odnesem torto v naravni hladilnik (na balkon) in se lotim druge plasti. Dam mlečno čokolado nad soparo, topim, topim, topim, kar naenkrat se začne zadeva nazaj strjevat. Grozno. Ne vem, kaj je bilo narobe, sumim previsoko temperaturo, moram naslednjič povprašat na praksi, zakaj pride do tega. Si rečem, kaj naj zdaj, vržem stran 150 gramov čokolade? Kaj bom potem, ker več čokolade namreč nisem imela doma. Ampak si rečem, eh, dejmo eksperimentirat, in v to trdo kepo vseeno počasi dodajam rumenjak in mešam. In glej ga zlomka, nastane povsem homogena zmes! Potem me je pa zaneslo in sem smetano namesto z lopatko vmešala z metlico. To je bila očitno napaka, zakaj na zgornji fotki druga plast ni lepo vidna, ampak je tekoča. S tretjim moussom na srečo ni bilo večjih težav, v tretje gre rado, bo kar držalo. 

In samo toliko, dragi mousse, tale vojna ni končana! Še se bova vrtela po kuhinji ...

Komentarji

  1. Kr uporabi besedo "navdušene", ker je čista resnica:D JAMMM:D

    A2:P

    OdgovoriIzbriši
  2. ohoho, a si si kr sama prostovoljno dodelila 2. mesto, A2, ha? :D jz sm pa že misla, ker anonimni mi spet teži :P

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Kokosova očesa