Potratna potica

Saj vem, da bi tale objava bila veliko bolj smiselna tam nekje v petek ali soboto, ko je večina gospodinj in drugih ljubiteljskih pekov dejansko pričenjala s samimi velikonočnimi pripravami (ki so v nasprotju z zelo podobno aktivnostjo konzumiranja velikonočnih dobrot veliko, ampak res veliko manj naporne), ampak zaradi vsega predoziranja s sladkorjem v takšni in drugačni obliki, ki me je doletel ta vikend, preprosto nisem mogla preživeti te uboge pol ure ob pretipkavanju recepta in obujanju spominov, kako je v petek nastajal izvor vsega hudega.

Potratna potica torej. Med ljudmi, sploh tistimi, ki niso rojeni pod srečno zvezdo, ki jim omogoča vnašanje česarkoli v telo in na njih ne pusti nobenih posledic, malce osovražena, sploh zaradi tega, ker ima dejansko toliko enih reči notri, da bi se posameznik ob seštevanju kalorij po hitrem postopku onesvestil. Ne vem sicer, zakaj bi se kdorkoli kadarkoli lotil takega samomorilskega podviga, in pazi to, ta trditev prihaja iz ust nekoga, ki ni rojen pod srečno zvezdo.

Kakorkoli. Zadnjič smo jo delali na praksi, ampak lepotica je bila tam sestavljena iz toliko plasti in takšne količine orehov, da je to že na meji bankrota. Mislim, da je imela tista 11 plasti. Moja doma je malce bolj enostavna, sploh je pa številka 11 ena čudna številka, petica je veliko bolj pravljična.

Plast kvašenega testa, orehi, en biskvit, skuta, drug biskvit, orehi, druga plast kvašenega testa. Zdaj pa k posameznim recepturam. In naj na začetku povem še to, da sem sama uporabila pekač velikosti 25 x 35 centimetrov.

Najprej toplo priporočam, da se lotite kvašenega testa. Med peko biskvitov in pripravo nadevov bo namreč imel več kot dovolj časa, da lepo vzhaja.

20 gramov kvasa nadrobimo v pol decilitira mlačnega mleka (nikakor ne sme biti prevroč, pobije kvasovke) z žličko sladkorja in žličko moke. Počakamo, da vzhaja, medtem pripravimo ostale sestavine. Testo lahko zamesite po katerem koli ljubem postopku (s kakšnim sposobnim kuhinjskim robotom je stvar sploh zabavna), za vse ostale, ki se jim še sanja ne, kako se to počne, pa samo na hitro: stopimo 80 gramov surovega masla, dodamo 3 rumenjake, stepemo (pa ne preveč), dodamo malce ruma in limonine lupinice ter približno 3 dl mlačnega mleka. Potem pa stehtamo pol kilograma moke, jo damo v večjo posodo, dodamo še 80 gramov sladkorja, prilijemo kvasec in z ročnim mešalnikom (z ustreznimi nastavki) pričnemo gnesti. Počasi dolivamo tekočino, dokler testo ni zgneteno. Damo ga v posodo in pustimo času čas in kvasu ne-vem-kaj, da naredita svoje.

Medtem se lotimo biskvitov. Stvar je tule malce bolj preprosta, kot pri kvašenem testu, je pa to resda bolj kot ne subjektivna ocena. Potrebna stva dva biskvita - bel in temen, receptura je pa je bolj kot ne ista. Ločimo rumenjake in beljake treh jajc. Beljake stepemo v sneg, med stepanjem počasi dodajamo 180 gramov sladkorja, pol vrečke vanilijevega sladkorja, limonino lupinico in 5 žlic vode. Ko je stepeno, na hitro stepemo še rumenjake in jih ročno primešamo beljakom. Natehtamo 150 gramov moke (presejemo!), ji dodamo še pol vrečke pecilnega praška in to previdno vmešamo v jajca. Zmes vlijemo v pekač, v katerem bomo tudi na koncu pekli celo potico. Pečemo slabih 20 minut na 180°C. Za temen biskvit je postopek enak, le da odvzamemo tri žlice moke, ki jih nadomestimo s tremi žlicami kakava.

Ostane nam še priprava nadevov. Skutin je sila enostaven - v posodo damo pol kilograma skute, 2 decilitra kisle smetane, 1 jajce, limonino lupnico in 5 žlic sladkorja. Vse premešamo. Orehov nadev pa kliče po 600 gramih orehov, malce cimeta, en vanili sladkor, 1,5 decilitra kisle smetane, 4 žlice sladkorja. Stepemo tudi 3 beljake, ki so ostali pri kvašenem testu, in jih vmešamo k orehom. Zmes je dokaj gosta in malce težavna za mazanje po testu, zato sem jo jaz še dodatno razredčila z mlekom. Po občutku.

Potem pa se začne zabavnejši del. Kvašeno testo razvaljamo v velikosti dveh pekačev. Če vam je lažje, lahko testo razdelite na dva dela in zvaljate vsakega posebej. Pekač dobro namažemo z maslom in izdatno pomokamo, tudi po robovih, da preprečimo nočno moro vsake gospodinje, ko potica po peki nikakor noče zapustiti varnega zavetja pekača. Pekač obložimo s kvašenim testom, razpotegnemo ga tudi po robovih. Namažemo prvo polovico orehovega nadeva. Prekrijemo z enim biskvitom. Nanj zlijemo celotni skutin nadev, prekrijemo z drugim biskvitom. Namažemo še preostanek orehov in prekrijemo s kvašenim testom. Zadelamo robove oz. jih zavihamo navznoter. Malce težko je tole pojasnit. Potem pustimo, da potica vzhaja še kakšne pol ure, medtem segrejemo pečico na 180°C. Po pol ure potico premažemo s stepenim jajcem in jo dobro "prešpikamo". Pripomočki so različni, jaz sem uporabila paličico, ki sicer služi za natikanje ražnjičev. Potico pečemo 45 minut pri omenjeni temperaturi, jo je pa potrebno prekriti z alu folijo, če gospodična začne preveč rjaveti.

Tako. Že samo pisanje recepta je zahtevno, da sploh raje ne začnem s tem, kako jo je šele naporno pripraviti. O sklepnem dejanju vnašanja telih dobrot v usta pa tudi raje ne bi. Za prvič sem kar zadovoljna, naslednje leto bo pa tudi kakšna stvar že malce bolj izpopolnjena, kajne?

Tule je moja potratna v družbi odlične mamine makove potice ...