Pred tremi leti takle čas mi je bilo silno nelagodno. Ker izražanje čustev mi res ne gre najbolje od rok. Zato sem raje ubrala rahlo metaforičen pristop in mu rekla: "Zdej bova lahko pa status na FB-ju spremenila." In od takrat naprej strmiva v osladne sončne zahode in sem ter tja se absolutno nad naju zasidra tudi kakšen zlovešč oblak, ampak kam pa pridemo, če bi bilo vedno vse zgolj in samo lepo in prav? Čist prevelik dolgčas bi bil. Sploh pa človek potem ne zna cenit več sonca. Tako. Zdej greva pa jest!
Vesolje je včasih izredno radodarno ...
... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Komentarji
Objavite komentar