Ne glede na to ...
... kako zelo ne maram svoje fakultete, še manj pa področja, katerega študiram (in ne bom se še enkrat znova spuščala v argumentacijo, zakaj je temu tako), si ne moram zatiskati oči pred absolutno resnico - do sedaj mi je faks ob redkih priložnostih že posredoval kakšno informacijo, ki mi sem ter tja pride celo prav. Vsi FDVjevci, don't get too excited, sem prepričana, da bi ta znanja osvojili tudi na katerikoli drugi fakulteti. Če povzamem - ena najbolj slišanih ali v navodilih za takšne in drugačne pisne izdelke zapisanih modrosti je definitivno tale:
Eseji morajo biti avtorsko delo študenta/tke! Plagiatorstvo in oddajanje tujih ali starih esejev se kaznuje s prijavo disciplinski komisiji, kar v praksi pomeni izgubo možnosti za opravljanje izpita v tekočem letu, odvisno od sodbe komisije pa lahko tudi prepoved opravljanja izpitnih obveznosti in izpita za daljše časovno obdobje!
Zgornje opozorilo je samo eden izmed primerov. Bistvo je, da je poleg napačnega citiranja virov eno hujših zločinskih dejanj po merilih FDVja prav plagiatorstvo. In če se študentje ob sokoljih očesih asistentov, ki samo iščejo, kjer smo namesto pomišljaja v navajanju podatka o straneh, na katerih je zapisan kakšen sila zanimiv znanstveni članek, postavili vezaj, transformiramo v tako pozo, pa je vseeno treba priznati, da plagiatorstvo in kraja tujih idej vseeno ni tako nepomembna reč. Sploh ker družboslovci veliko pišejo, razglabljajao, razvijajo takšne in drugačne teorije, ki so kdaj pa kdaj celo dobre. In v nasprotju s kakšnimi oprijemljivimi izumi so to konec koncev le črke na papirju. Ki se jih zelo hitro da posvojiti.
In tako sem zadnjič med brskanjem po čarobnem internetu z malce pomoči naletela na eno sila zanimivo reč. Ob branju teh dveh prispevkov sem se sicer silno zabavala (tole in tole), ampak kar je pa sledilo en dan kasneje je pa ekstaza brez primere. Saj vem, da je novinarstvo trenutno povsem na dnu. A ko človek misli, da je tako zelo hudo, da huje niti ne more več biti, dajo slovenski mediji vse od sebe in nam dokažejo nasprotno! Na tem mestu se že vnaprej opravičujem in puščam odprto možnost, da se jaz motim. Ampak dejstvo je, da mi trenutno ob ignoriranju pravil in pogojev uporabe Siolovega Blogosa, preprosta kmečka logika veleva, da kaj takega, na kar sem naletela TULE, enostavno ni mogoče.
Vseeno pa je presenetljivo tole dejstvo:
Portal pa je mišljen kot Planet Siol.net, torej www.siol.net in ne samo podstran Blogosa.
Pa iz tega primera človek pravzaprav ne more izvedeti nič kaj hudo
novega. To, da je slovensko novinarstvo piškavega oreha vredno, itak že
vsi vemo. To, da so ljudje brez najmanjšega občutka za to, kaj je vsaj
približno moralno in etično, tudi ni nič posebno novega. Mogoče lahko izrečem sožalje samo vsem odličnim blogerjem, ki jih redno in z veseljem spremljam, pa so si za svoje zavetje izbrali Blogos in vam na tem mestu zaželim veliko sreče. Naj vas, ko vas bodo okradli, to storijo vsaj s stilom in eleganco, katero si zaslužite!
V upanju, da me kdo, ki se na branje pogojev uporabe in razumevanje le-teh spozna občutno bolje od mene, opomni na mojo hudo napako, vas lepo pozdravljam.
Tudi bolj naravoslovni faksi so precej strogi glede tega. Pri nas recimo še celo vsak oddan program pri programiranju spustijo skozi avtomatski sistem za preverjanje plagiatorstva.
OdgovoriIzbrišiTisto o izgubi vseh pravic do pisane besede in objavljenih slik na blogosu je žal možno. Ampak tako poteka neka simbioza... Uporabniki dajo blogosu prispevke, nazaj pa dobijo branost in klike. Preprosto, malce nemoralno, vseeno efektivno.