The Help

18 people were killed in Jackson that night. 10 white and 8 black. I don't think God has color in mind when he sets a tornado loose.

Na ta film sem pa res dolgo čakala. V ZDA je bil na ogled že avgusta, k nam pride šele v začetku decembra. Ampak res me je zanimalo, kako bodo uprizorili tako dolgo in dogodkovo tako obširno knjigo. In moje skromno mnenje je, da jim je uspelo povsem okej.

Emma Stone je odlična Muha, ne vem, če bi bila katera druga igralka v tem momentu tako popolna za to vlogo. Sploh pa je Emma trenutno top (če se izrazim tako, kot je dandanes sila popularno), vsi jo hočejo - producenti v svojih filmih, gledalci na filmskih platnih, tudi jaz nisem izjema. Drugače pa ja, film lepo ilustrira knjigo, kakšnih hujših odstopanj niti nisem zasledila. Zdi se mi samo, da je romantična zgodba Muhe malce spremenjena? Morda so v filmu tudi malce bolj izpostavili Aibileen, nekako je ona glavna naratorka, čeprav so bile v knjigi vloge med Minny, Muho in Aibileen bolj enakomerno razporejene. Vsekakor je to dobra rešitev oz. odločitev, Aibileen si konec koncev želi biti pisateljica, torej je edino logično, da ona pripoveduje zgodbo. Razen Emme Stone niti nisem zasledila kakšnih zvenečih igralskih imen - vsaj ne takšnih, ki bi jih jaz že poznala. Edini, ki mi je padel v oči, je bil Stuart, Muhin snubec, ki sem ga opazila že v Private Practice v podobi Della. In pa, seveda, Jimmy Foote, mož Celie, ki ga lahko spremljamo v novi seriji Pan Am.

Pri filmih, ki so posneti po knjigi, katero še pred ogledom filma preberem, sem vedno v težavah, kako bi film dojela, če ne bi poznala zgodbe? Meni se zdi, da film tudi sam po sebi lepo funkcionira, konec koncev je Aibileen pripovedovalka, nam pripoveduje svoje občutke in dojemanje dogajanja, kar je v tej tematiki zganjanja terorja belk nad črnsko pomočjo, ključnega pomena.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več