In nadaljevanje zgodbe o tem, kako ...

... sem pito pojedla, ha!

Nadaljevanje zgodbe od prej niti nima smisla. Hotela sem sicer malo potarnati, kako si nikoli nič ne spečem, ker mi je škoda časa, umazane posode, gretja pečice ... ampak da bi vseeno nekoč rada prišla na točko v življenju, ko bi jedla samo home made sladkarije. Mogoče, nekoč, ko bo Mec uspešen programer, jaz pa gospodinja tipa Bree van de Kamp.

No, po tem, ko je mati dala odličen predlog, naj kaj spečem, sem se domislila odlične sladice, ki jo je včeraj pripravljala Novakova. O, o njiju bi tudi imela še par reči za povedat! Tema za naslednjič ... Mami je šla že v skrinjo po maline, začela je lupiti jabolka, nakar se je pričelo v našem domu splošno znano tarnanje - kaj pa če bi spekli kaj drugega, pa če bi to in to in ono in tretje ... Obupala sem. Naveličana sem tega, da se ideje skoraj nikoli ne obdržijo in si vedno premislimo (mami, ne jaz). Šla sem v sobo, pod kovter, v varno zavetje kaotičnega sveta Razočaranih gospodinj.

Ampak očitno nisem bila edina v našem gospodinjstvu (poleg psa - Bona bi jedla vedno in povsod), ki je imela hude želje po sladkem. Mami je namreč vztrajala in kaj sem imela drugega na izbiro, kot da se vdam. In sem se. In ni mi žal. Tole je odlično!

Recept povsem preprost, delala sem čisto iz glave, saj ni potrebno veliko pameti. Podlaga iz krhkega testa, lahko bi nastali tudi piškoti. Preprosta formula 3 2 1 - trije deli moke, dva dela masla, en del sladkorja. V mojem primeru je to naneslo 120 g moke, 80 g masla, 40 g sladkorja. Z rokami zmešamo iz nadrobimo, nekako tako, da se zmes homogena, ampak ker je presuho, se ne drži skupaj. Taki majhni koščki nastanejo. Potem vzamemo dve jajci, rumenjaka damo v posodo k zgoraj omenjeni zmesi, beljaka prihranimo za kasneje. Vmesimo testo. Malce truda bo potrebnega, sploh če je maslo direkt iz hladilnika. Ampak se da, podobno kot pri klepetalki, vztrajnost se obrestuje. Testo zavijemo v folijo za živila in si privoščimo 30 minutni odmor.

Pomokamo delovno površino, razvaljamo testo, če se da, nekako v obliki pekača, da je potem vse skupaj lažje. Testo prenesemo v pekač (ki smo ga prej namazali z maslom), zaflikamo luknje, z vilicami malce prebodemo. Potem pa potresemo maline, naribana jabolka, lahko bi dodali še kakšno drugo sadje, kar se vam valja po kuhinji in je treba porabiti, vse bo dobro izpadlo, I guess. Sadje še malo posladkamo, lahko dodate cimet, kakšne druge začimbe, po želji. Jaz sem dodala eno tako mešanico cimeta, vanilije in ne vem kaj je še namešanega.

Zadnji korak je da stepemo beljaka v sneg, dodamo še malce sladkorja, s tem prelijemo/premažemo sadje in vse skupaj prepustimo čarom in magiji pečice, cca. 40 min, 170 - 180°C.

In potem ... lahko umreš. Nebesa so namreč takoj zraven, na krožniku.