X-Men: First Class

Tale mojstrovina se je kar malo skrila in potuhnila - film sem namreč pogledala že kar nekaj časa nazaj, a nekako mi je uspelo pozabiti spisati obnovo. Letos sem sicer pogledala tudi ostale X-Men filme, ne vem sicer, koliko se jih je dejansko znašlo tule na blogu, pa saj niti ni tako pomembno.

X-Men First Class nas torej po treh filmih, v katerih smo že podrobneje spoznali Professorja X in Magneta, popelje nazaj v preteklost in nam razkrije, kako se je vse začelo. Zgodba je, roko na srce, ganljiva. Ko sta bila Professor X in Magneto še Charles Xavier in Eric Lehnsherr, se po spletu (ne)srečnih okoliščih znajdeta v skupnem boju proti mogočnemu Seabstianu Shawu, oz. Schmidtu, ki je Ericu še kot otroku ubil mamo, sedaj pa načrtuje tretjo svetovno vojno. Vseeno pa se mi zdi, da film bolj izpostavlja dva druga ekstrema. Prvi je želja Charlesa, ki si želi mutante združiti in jih družbi predstaviti kot povsem navadne ljudi, ki ji lahko kaj doprinesejo. Na drugi strani pa imamo Erica, kateremu se ne ljudi ukvarjati z družbenimi predsodki, ampak želi vzeti pravico v svoje roke. Tako Eric kot Charles se teh nasprotij zavedata in zaradi tega je konec koncev uničeno veliko prijateljstvo, ki bi lahko obrodilo velike sadove.

Igralska zasedba filma je odlična - vsaj kar se mene tiče, veliko znanih obrazov. James McAvoy je tako ali drugače eden medi ljubših, pa tudi January Jones ni slaba, čeprav mi je v svoji podobi ledeno hladne Emme Stone delovala nekako čudno - a ne znam natančneje definirati, kaj mi je bilo tako čudnega. Presenetil me je tudi Nicholas Hoult, sicer fantek iz filma About a Boy, ampak meni bolj poznan Tony iz Skinsov. Pa tudi Zoe Kravitz, hčerka Lennyja Kravitza, se malo pokaže kot mutantka Angel, a mene osebno ne prepriča najbolj.

Film je absolutno obvezen za vse fene X-Menov, za tiste, ki pa to še niste ... kaj čakate?