X-Men: First Class

Tale mojstrovina se je kar malo skrila in potuhnila - film sem namreč pogledala že kar nekaj časa nazaj, a nekako mi je uspelo pozabiti spisati obnovo. Letos sem sicer pogledala tudi ostale X-Men filme, ne vem sicer, koliko se jih je dejansko znašlo tule na blogu, pa saj niti ni tako pomembno.
X-Men First Class nas torej po treh filmih, v katerih smo že podrobneje spoznali Professorja X in Magneta, popelje nazaj v preteklost in nam razkrije, kako se je vse začelo. Zgodba je, roko na srce, ganljiva. Ko sta bila Professor X in Magneto še Charles Xavier in Eric Lehnsherr, se po spletu (ne)srečnih okoliščih znajdeta v skupnem boju proti mogočnemu Seabstianu Shawu, oz. Schmidtu, ki je Ericu še kot otroku ubil mamo, sedaj pa načrtuje tretjo svetovno vojno. Vseeno pa se mi zdi, da film bolj izpostavlja dva druga ekstrema. Prvi je želja Charlesa, ki si želi mutante združiti in jih družbi predstaviti kot povsem navadne ljudi, ki ji lahko kaj doprinesejo. Na drugi strani pa imamo Erica, kateremu se ne ljudi ukvarjati z družbenimi predsodki, ampak želi vzeti pravico v svoje roke. Tako Eric kot Charles se teh nasprotij zavedata in zaradi tega je konec koncev uničeno veliko prijateljstvo, ki bi lahko obrodilo velike sadove.
Igralska zasedba filma je odlična - vsaj kar se mene tiče, veliko znanih obrazov. James McAvoy je tako ali drugače eden medi ljubših, pa tudi January Jones ni slaba, čeprav mi je v svoji podobi ledeno hladne Emme Stone delovala nekako čudno - a ne znam natančneje definirati, kaj mi je bilo tako čudnega. Presenetil me je tudi Nicholas Hoult, sicer fantek iz filma About a Boy, ampak meni bolj poznan Tony iz Skinsov. Pa tudi Zoe Kravitz, hčerka Lennyja Kravitza, se malo pokaže kot mutantka Angel, a mene osebno ne prepriča najbolj.
Film je absolutno obvezen za vse fene X-Menov, za tiste, ki pa to še niste ... kaj čakate?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več