Kokos kroglice se rade družijo z rafaeloti

Danes sem praznično razpoložena, zato vam razkrivam dva praznična recepta. No, tele zadeve so tako dobre, da so več kot odlične tudi na kakšen nepraznični dan, ampak saj veste, kako je, manj kot takih zadev pojemo čez leto, bolj se jih veselimo ob praznikih.

Kokos kroglice, pri katerih sem vedno skeptična, kako točno se jim reče, ali so rumove kroglice, ali kokos kroglice, ali kako drugače, so za malenkost boljše od rafaelotov. Ali je bila pa samo smetana čudna in ni uspelo tako, kot bi moralo. Naslednjič moram malce eksperimentirat in v maso vmešati zdrobljene albert kekse ...

Drugače pa, kokos kroglice gredo takole: v multipraktik (to je tista zadeva, ki seklja in melje in tako dalje) stresemo 200 g albert keksov, 100 gramov sladkorja, 100 gramov čokolade v prahu (jaz sem dala kar kakav, pa ne tistega tagrenkega) in 100 gramov kokosove moke. Potem malce stopimo 250 gramov masla/margarine, še to zlijemo v mešanico, vse skupaj malce pretresemo in zalaufamo mašino. Mogoče je dobro, če najprej zdrobite piškote (kar v mašini) in potem dodate še vse ostalo. Seveda multipraktik ni vsemogočen, zato na koncu še malce premešamo z žlico, da se vse sestavine dobro premešajo in za piko na i vlijemo še 5 velikih žlic ruma. Dobro premešamo in mešanico postavimo v naravni hladilnik - na teraso/balkon, da se masa strdi (ker se potem kroglice lažje oblikujejo).

Med tem, ko se masa za kokos kroglice hladi, pa se posvetimo rafaelotom. Dokler se ne bom lotila izboljšave recepta, se morate zadovoljiti s temle: pol litra sladke smetane damo v posodo, dodamo še 300 gramov kokosove moke, 150 gramov sladkorja v prahu (jaz kristalnega zmeljem v mlinčku za kavo, drugače je totalen rip off) in en vanilijev sladkor. Mislim, da je to vse. Dobro premešamo (kar na roke), potem pa postavimo na hladno, počakati pa je treba celo noč.

Pri delanju kokokovih kroglic je velik problem ta, da nikoli niso povsem enake velikosti. Ene so večje, ene so manjše, in to res ni estetsko. Zato sem se jaz pametno lotila tehtanja mase, vsaka kroglica je imela natanko 10 gramov in nastale so prav lepe, enkrat za v usta, vse enako velike in težke. Da se potem ljudje ne tepejo, kdo bo večje in kdo manjše. Maso torej oblikujemo v kroglice, jih povaljamo v kokosovi moki in damo lepo na pladenj ali krožnik, kjer čakajo na poslednje dejanje svojega kratkega, a vsekakor sladkega življenja.

Pri rafaelotih je zgodba malce bolj žalostna. Meni se, kot že zgoraj omenjeno, masa nikakor ni hotela strditi na željeno stanje, zato so nastale malce bolj velike, okorne bele kepe. Šola za naslednjič. Dobre so pa vsekakor. V rafaelo se krasno podajo tudi mandeljni ali lešniki (olupljeni, drugače zna zadeva zagreniti!).


To je to, veselo sladkanje in lepe praznike!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več