Mogoče mi gredo ...

... tele neštete filmske objave že rahlo na živce. Kaj pa vem. Na živce mi gre tudi to, da sem trenutno v nekem takem stanju, ko imam veliko dela (oz. vsaj meni se zdi, da imam veliko dela) in ves čas samo planiram kdaj sem bom kaj učila, kaj se bom učila, kako se bom učila. Podobno je z blogom, namesto za bi pisala, večino časa razmišljam kaj bi lahko pisala, kaj mi ni všeč, kaj bi spremenila in tako naprej. Saj pravim, vrtim se v začaranem krogu. Že celo leto. Konec leta pa počasi prihaja in že razmišljam, kaj bi lahko napisala v letni bilanci, ampak nekako kar nimam idej. Ravno prej, ko sem prišla domov, stopila skozi vrata, se pričela sezuvati in me je spreletelo! Mislim, da je bil september ali pa oktober, da se je nekaj pomembnega zgodilo, ampak do sedaj sem, jasno, že pozabila. Upajmo, da se mi spet prikaže nazaj.

Zadnje dni drugače, kot že omenjeno, čečkam po koledačku in si zapisujem, kdaj imam za oddati to nalogo in kdaj ono, kdaj moram predstaviti eno seminarsko, kdaj imeti drugo debato pri retoriki, kdaj grem v Dramo na Doriana Greya, kdaj si bom šla kupit nov plašč, ki je 20 % off, kdaj bom imela čas, da se sprehodim po trgovinah in prekšim mojo poletno zaobljubo, da si letos ne kupim nobenih čevljev več ... in tako naprej. Pesto je, vsekakor. Vmes se še malo slinim nad dvema prav posebnima skladbama, ki ju poslušam že tri dni in kar ne morem nehati. In tako dnevi hitijo in še preden se bom zavedla, bo ta pasji teden mimo in bo petek in si bom lahko privoščila frej vikend. Čeprav ne upam preveč upati, ker se zna zgoditi, da mi potem spet kaj pride vmes in bom žalostna. In utrujena.

Aha, ja, in seveda, v trenutku ko sem napisala besedno zvezo frej vikend, sem se spomnila, zakaj ne bo povsem frej. Ampak vseeno, ta zasedenost, ki je na vidiku v soboto, je dobra zasedenost, mogoče ne povsem sijajna, ampak taka, da bi se metala ob steno, pa tudi ni.

Tako, kaj več danes od mene ne boste dobili, saj niti tole ni ultra zanimivo in produktivno, ravno toliko, da si malo zbistrim misli. Za popotnico vam dam v poslušanje zgoranj omenjena nebesa, jaz pa se posvetim prebiranju skripte o sladicah in salmoneli (in še celi kopici drugih reči) ter sanjarjenju o mojem novem plašču, ki bo, če bo vse posreči, jutri padel v moj topel objem. (Saj ne, da še enega plašča ob teh temperaturah sploh ne rabim, ampak vseeno, z nečem se moram pocrkljat, če sem že prenehala s konzumiranjem sladkarij.)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Slika
... z breskovim in jogurtovim nadevom. Ha, čemu tak naslov? Recept sem namreč našla v reviji Dober tek, ki je, mimogrede, najbolj awesome revija pod soncem. Ker ne vem točno, če z objavo tega recepta tule navedbi vira navkljub kršim kakšne avtorske pravice, sem recept (nevede) malce spremenila/priredila. V originalu je tako velikonočna torta z mareličnim in jogurtovim navedom postala tisto, kar piše na začetku. Dolgo ime. Sem razmišljala, če bi ji dala povsem novo ime, ampak trenutno nisem prav nič navdahnjena, ha, kot da kdaj pa sem. Okej. Naj najprej rečem, da je tole božansko. Jaz sem sicer mogoče malce nezanesljiv vir, ker itak pojem vse sladko, kar vidim, sploh po ne-vem-koliko časa brez (no, v resnici sem se sladkala že v torek), ampak še vedno znam cenit ko je nekaj res dobro in njamica . Torta je sestavljena iz treh glavnih sestavin - lešnikov biskvit, breskov nadev (oz. bolj preliv) in jogurtova krema . Gremo kar lepo po vrsti. Vzamemo štiri jajca in dve posodi (e
Preberite več

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

... in mi pošlje kakšen znak v takšni ali drugačni obliki. Me opozori na kaj zanimivega. Čez vikend sem tako v okviru študijskih obveznosti malce bolj podrobno pogledala tale prispevek: http://vimeo.com/40747291 . Sama vsebina na tem mestu niti ni tako pomembna, bolj me je pritegnil prvi, uvodni del, ko dr. Tea Logar govori o tem, s katerimi področji vse se bioetika sploh ukvarja. V spominu mi je še posebej ostal izraz enhancment . Vseeno pa mi tudi ta izraz ni dal kaj dosti misliti. Vse do včeraj. Preden smo pričeli s predavanji se je namreč oglasil en mladenič, mladi raziskovalec na naši fakulteti, ki nam je razdelil anketne vprašalnike za svojo raziskavo za doktorat. In glej ga zlomka, spet ta izraz - human enhancement . Ali nevrokrepitev. Preden nadaljujem o tem, kakšne misli so se mi začele poditi po glavi, mogoče par besed, kaj human enhancement sploh je? Wiki pravi, da je to kakršen koli poizkus, da bi začasno ali za stalno presegli trenutne omejitve človeškega telesa s pom
Preberite več

Kokosova očesa

Slika
Letos sem z Miklavežvo Božično peko začela precej pozno, sej vsi vemo, čemu je temu tako, kajne, tako da sedaj malce z zamudo ponujam tri recepte za piškote. Letos sem popolnoma spremenila repertoar in mislim, da so bili prejemniki kar zadovoljni. Povsem možno pa je, da se mi lažejo. Kokosova očesa. Končno sem tudi dobila mojega KitchenAida, tako da je mesenje testa z njim pravo zadovoljstvo, ampak tudi na roke bo šlo, postopek gre pa takole: med 100 g ostre in 100 g gladke moke ter 1 zavitek pecilnega praška zdrobimo 150 g masla/margarine , dodamo eno jajce , 70 g sladkorja , limonino lupinico in sok polovice limone ter 20 g kokosove moke . Vse skupaj zgnetemo v svaljek. Moja masa je prišla precej mehka (mislim, da je krivec ostra moka, tako da jo lahko vsekakor zamenjate z gladko). Zavijemo v folijo za živila in za 15 minut damo v hladilnik. Potem testo razvaljamo na 3 mm debelo. Izrežemo kroge, polovica mora imeti v sredini še luknjico. Pečemo jih 10 do 15 minut na
Preberite več