Julija ...

... prav zares paše ohladitev. Dež. Kratki rokavi zjutraj, v katerih te zebe.

Drugače pa nič. Zadnji dnevi so čudni. Nekako izgubljena sem. Premalo berem, preveč jem. Krasna kombinacija, ki me pokoplje.

In v bistvu se mi niti ne da pisati. Pišem samo zato, ker je število zapisov v juliju grozno majhno. In pravzaprav sem prebrala dve knjigi in bi lahko o njih poročala tule. Ampak ne vem, hotela sem povedati samo to, da je v službi kar prijetno - ravno prav dela, a ne pretežko. Ni mi dolgčas. Včeraj sem dobila pismo Hilde Tovšak, danes sem skuvertirala 400 položnic za socialna stanovanja za Celovške Dvore. Sama socialna stanovanja. Stanovalci skoraj vsi od dol. Ne bi si želela živeti tam. Tudi ne bi bila rada kakšna punca, ki dela v računovodstvu in tem od dol pošilja opomine in račune. Ker hkrati prihajajo pritožbe in reklamacije in na pol pismena pisma. Mislim - pisma niso na pol pismena, tisti, ki so jih pisali, so.

Grem brat knjigo.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Kokosova očesa