Gibanica

Tisti, ki me poznate, najbrž veste, da zelo rada pečem in kuham takšne in drugačne stvari, predvsem pa se seveda fokusiram na sladice in vse, kar je sladkega. Zato bom na vsake toliko, ko bom kaj spekla, pofotkala in delila te dobrote tule gor. Seveda zraven paše tudi recept in morda še kakšni napotki, da bo ustvarjanje lažje, če se bo kdo morda lotil peke.

Že pred nekaj časa, kakšen mesec nazaj mogoče, sem pekla gibanico. Mislila sem si, madona, pečemo vse te tuje torte in tiramisuje in saharce in ne vem kaj še vse, zakaj ne bi poskusila narediti nekaj domačega in dobrega? In sem se res lotila peke gibanice, ki je na koncu uspela zelo zelo dobro, je pa res, da sem se kar pošteno namučila.

Da ne bom pisala celega recepta, bom raje objavila kar povezavo - Prekmurska gibanica. Ja, recept je dolg kar 4 strani, je pa vse lepo in jasno opisano. Sedaj ne vem, to je originalni recept, na internetu zagotovo obstajajo še kakšne prirejene in poenostavljene različice, ampak jaz se rada določene reči lotim tako, kot se spodobi. Torej najprej plast krhkega testa (ki se v sveže pečeni gibanici kar težko reže, a danes sem opazila, da če gibanico zmrznemo in potem odtajamo, je krhko testo veliko bolj mehko in se lažje reže in tudi je), sklepam, da služi v oporo gibanici. Potem pa seveda vlečeno testo. Sama sem ga, tako kot gibanico, delala prvič. Glede na to, da se prej nisem posvetovala z mami, ki ima že kar kilometrino v pripravljanju vlečenega testa za štrudlje, je še kar dobro uspel in se tudi vlekel. Zamesila sem ga namreč malo nerodno - namesto, da bi dodajala moko v vodo, sem dodajala moki vodo in posledično je bilo testo malo manj voljno. A nama ga je z mami vseeno uspelo uspešno razvleči. Največ dela je predvsem z nadevi - 4 različni nadevi, skutini, makov, orehov ter jabolčni namreč vsi zahtevajo veliko dela in priprave. Jabolka je treba očistiti in olupiti, jih zmleti, orehe je treba zmleti in potem vse seveda še sladkati in stehtati. Sliši se preprosto, a verjemite, zelo vam priporočam, da si med peko gibanice omislite pomočnika.

Ko imate vse potrebne reči enkrat pripravljene - krhko, vlečeno testo, nadeve in seveda še maslo ter kislo smetano, dve "polivki", ki skrbita za sočnost gibanice - je večina dela pravzaprav že opravljenega. Kar me je ob koncu "sestavljanja" gibanice zelo presenetilo pa je bila teža - protvanj gibanice (pa ne tisti ta veliki od pečice ampak za cca 1/3 manjši) je namreč bil res zelo težak! Ampak je na koncu ta teža itak porazdeljena na zelo veliko malih koščkov, zato pa je gibanica še danes zmrznjena v skrinji in čaka na svoj trenutek za poteši sladkosnede želodčke.

Tako, ob vsem tem govoričenju prilagam še slike in vam polagam na srce, da je bila gibanica res dobra!


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Kokosova očesa