četrtek, 01. september 2011

James Frey: Milijon majhnih koščkov

Sicer vem, da sem dolžna še Sherlocka Holmesa, ampak mislim, da bom ostala samo pri Freyu. Ker se mi zdi knjiga res dobra in posebna in vredna objave.
Pretresljiva izpoved odvisnika od drog in alkohola in zločinca, kot sam sebe v knjigi poimenuje James Frey. Fant v zgodnjih dvajsetih letih, ki je v svojem življenju naredil že toliko stvari (ali pa jih toliko izpustil), popil toliko alkohola, pokadil toliko kreka, da je kar neverjetno. Dokler si nekega dne ne polomi obraza, izbije štiri sprednje zobe, znajde na letalu, v avtu svojih staršev in nenazadnje na kliniki za odvajanje. Ki je najbolj uspešna klinika v ZDA, saj 17 % tistih, ki jo zapustijo, po enem letu še vedno niso zašli na stara pota.
James se tako znajde v svetu, kjer je nemočen, ampak prav nič bolj nemočen kot je bil v realnem življenju, saj so ga imele droge in alkohol v hudi oblasti. S svojo pripovedjo zelo natančno opiše svojo pot do ozdravitve, kar pa je posebej zanimivo, pa je ta neka vdanost. Preposto se vda v usodo, živi na kliniki in počasi, korak za korakom, pride do spoznanja, kaj bo potreboval, da bo ostal živ. Odločitev. Pa ne odločitev za standardnih 12 korakov, katerim sledijo načela klinike ... Ampak njegova lastna odločitev, da bo ostal čist, da bo živel in naredil nekaj iz sebe. Na tej poti se seveda tudi ljubezensko zaplete v tragično Lilly, katere zgodba se ne konča tako rožnato, kot Jamesova. Pripoved je definitivno vredna branja, pa čeprav je na momente zelo kruta (kot na primer rekonstrukcija zob pri polni zavesti, brez naroke in proti bolečinskim sredstvom), zaradi česa se je avtor soočal z obtožbami, češ da je zgodbo napihnil in da ni povsem resnična. Resnična ali ne, branje kot tako je še vedno zelo zanimivo in zagotovo vredno priporočila.

Ni komentarjev:

Objavite komentar