petek, 30. september 2011

Sara Gruen: Voda za slone

No, pa sem končno le prebrala še tole čudovito knjigo. Film me je navdušil. Kako je bilo s knjigo?

Za začetek se mi zdi smiselno povedati, da je za razliko od mnogih knjig in filmov, posnetih po knjižni predlogi, ta dvojica morda ena izmed tistih, pri katerih je spremenjenih sorazmerno malo elementov. Dogodki si kar lepo sledijo, tudi liki so bolj ali manj podobni ... z eno samo očitno spremembo. V filmu je cirkusu in lepi Marleni gospodaril August, v knjigi pa je August razdeljen na dve osebi (ali bolje rečeno, ti dve osebi so v filmu združili) - August, ki je direktor živali in Marlenin mož ter Stric Al, lastnik cirkusa. Kaj pa vem - filmska različica mi je bila morda skoraj celo boljša.

Nasploh se mi zdi, da je film mogoče bolje zajel to atmosfero cirkusa. Knjiga se mi zdi skoraj kot da bi bila malo na hitro napisana. Veliko je dialogov, dokaj malo opisovanja pokrajine, čustev ... No, vsaj nekih poglobljenih emocij. Take stvari sicer jaz v knjigah ponavadi rada razglasim za dolgovezenje, ampak dejansko imajo nek namen in učinek. Lepo ti naslikajo ves spekter dogajanja in vsega ostalega, kar sodi zraven in dejansko to pripomore k boljšemi razumevanju in dojemanju zgodbe. Stvari grejo v knjigi prehitro mimo.

Tako da mislim, da je to ena izmed redkih knjig, pri kateri moram razglasiti, da jo je film prekašal. Tako pač je, ne morejo vedno vsi biti zmagovalci. Vseeno priporočam v branje, še bolj pa priporočam ogled filma.

Ni komentarjev:

Objavite komentar