nedelja, 19. junij 2011

Maček ...

... ne od alkohola, tevmeč od HRANE! Ne morem verjeti! Niti za izkušenega jedca, kot sem jaz, ni bila včerajšnja gostija mačji kašelj. Bila sem namreč na bratrančevi poroki, kjer se je jedlo in pilo počasi in v potokih.

Jaz sicer nisem pila (razen dveh kapučinotov, da sem lahko ob dveh zjutraj vozila iz Jeruzalema do Ljubljane), sem pa jedla. A povem kaj vse? Saj ne vem, če sem si zapomnila, vse skupaj je bilo sila nobel, hehe.

Najprej smo začeli s kanapejčki in neko prekmursko pogačo. Nek-neki-nača. Nisem si zapomnila - izgledala je kot pica - polnozrnata podlaga oz. testo, na njej pa bodisi ocvirki, bodisi sir. Blazno dobro. Če kdo ve, kako se tej stvari reče in kje najdem recept - z besedo na plan!

Potem smo nadaljevali s sladkim progamom in sadjem. Razni piškoti, rezine, peciva, njama njama njama, in sadna solata, banana, melona, ananas, mango, nektarina, njama njama njama. Problem je bil edino ta, da smo te sladkarije kar konkretno napadli in posledično smo potem, ko smo se preselili za mizo, stokali in obžalovali poprejšnje gibe z roko protim ustom.

Imeli smo namreč slow food varianto - najprej predjed - jetrna pašteta na malem kruhku z brusničnim kisom. Noro dobro. Potem juha - čebulna kremna z mandeljni (to sem jaz jedla, poleg je bila seveda še goveja). Druga predjed - mošnjički na račjem raguju (z malo zelenjave). Čeprav sem se bala da bodo mošnjički kakšna bikova jajca ali kaj podobnega, hehe, so bile to v bistvu testenine, notri pa nek nadev. Zelo dobro. Potem prva glavna jed - ocvrte piščančje rolice s sezamom, svinjsko meso z ajdo, žganci in kisla smetana. Zelo dobro. V bistvu je hecno - vsega je bilo zelo malo, dva žganca, dva mošnjička, en mali kruhek ob pašteti, ampak jaz sem komaj dihala. Pa po načrtu bi morala biti še ena glavna jed in potem torta, ampak je bil vrstni red spremennjen, tako da je bila čokoladna torta in malinina torta in skutina z breskvami že ... groza. Sploh ne morem več pisati, ker mi je slabo. Še vedno. Danes. Sem še vedno sita.

Potem sem šla domov, tako da zadnje jedi nisem dočakala, sem pa prepričana, da je bilo izvrstno.

Dvorec Jeruzalem. Noro dobro. Tja bi šla (če ne bi bilo 200 km stran od LJ) še kdaj jest. Hehe, kdo se naslednji poroči tam?

Fotk itak ni, sem sicer skušala nekaj slikati z mobitelom ampak se ni obneslo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar