Vsak dan ...

... bolj zgodaj vstanem. Je kot da bi moje telo imelo poseben mehanizem - če bodilko nastavim ob 6:00, se bo mehanizem zagnal pol ure prej. Če budilke ne bi nastavila, bi se zbudila ob 6:00.

Dolga leta sem imela eno tako srčkano budilo - dobila sem jo pri reviji Ciciban, taka mala luškana hišica je bila. In imela je tisti dobro znani titititi titititi titititi, kot ga ima večina budilk. Potem so jo leta zdelala in od takrat naprej nimam več budilke. Samo še mobilne telefone. LG pa mi zadnje čase dela težave. V ponedeljek zvoni, v torek tudi, v sredo pa si ponavadi vzame dopust.

On lahko, jaz pa ne. Konec konec je težko biti študent, ki bom (če bo vse po sreči) z izpiti opravila in končala že tretji dan študijskih počitnic oz. izpitnega obdobja. Vseeno pa je to dvorezen meč - hoditi na faks, pisati še zadnje seminarske in imeti predstavitve le-teh in se poleg tega še učiti, tough cookie. In poleg tega razvijati še glasbeno kariero - vaje in poroka in maša in še in še bi lahko naštevala. Ni čudno, da nimam časa ne jest, ne gledat filmov, ne spat, ne govorit z Mucem po telefonu.

Tako pač je, bo pa kasneje bolje.

Kje se da kupiti budilko?

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Predvelikonočna/rojstnodnevna torta ...

Vesolje je včasih izredno radodarno ...

Kokosova očesa