petek, 10. junij 2011

X-men

Pridno gledam filme. Približno enega na dan, kar je povsem sprejemljivo in zdravo. Zadnje dni so me v svojo past in svoj svet ujeli možje X, mutanti. Pogledala sem vse štiri dele, peti je trenutno v kinu. O tem, kakšna se mi je zdela celotna serija, bom napisala ko pogledam še zadnji del, za danes pa ostanimo pri prvem delu.
Leta 2001 posnet film nas popelje v aktualen svet, kjer je situacija ravno prav zapletena, da je vse skupaj zanimivo in ne preveč nerazumljivo. Zgodba nas postavi v dogajanje, ko se na svetu bijejo bitke med ljudmi in mutanti. Razne polemike o tem, ali bi morali biti mutanti registrirani ali obravnavani kot navadni ljudje ne razdelijo sveta samo na ljudi in mutante, temveč tudi na dobre in slabe mutante. Na strani dobrih je Professor X oziroma Charles Xavier, ki vodi šolo za nadarjene otroke, ki so v resnici mladi mutantje. Tam jih uči, kako preživeti in nadzorovati svoje moči. S svojo sposobnostjo branja misli je eden najmočnejših mutantov na svetu. Na drugem bregu pa je med zlobnimi Magneto oziroma Eric, Charlesov nekdanji prijatelj, ki se prav tako bori za pravice mutantov, le na nekoliko grši in podlejši način. S svojo neznansko močjo premikanja predmetov in z zlobo je izumil napravo, s katero ustvari posebno sevanje, ki gen navadnega človeka spremeni v gen X - in človek postane mutant. Poleg tega pa zgodba spremlja še prihod skrivnostnega Wolverina in mlade Rouge v Xavierovo šolo. Tam spoznamo tudi ostale - Storm, Jean, Scotta in tako se podamo na njihovo pot - pravično, a zato morda malo bolj tragično. Dejstvo je, da jo zlobni vedno odnesejo bolje. O sami zgodbi se mi ne da preveč razpravljati, je pač dokaj tipična zgodba o boju dobrega in slabega. Sam film mi je bil všeč, konec koncev sem zadovoljna že z Gandalfom in Sookie (Ian McKellen in Anna Paquin), Hugh Jackmana ne maram prveč, sploh s to svojo frizuro mi ni bil kaj preveč simpatičen, pa še tak nek odklonski in samosvoj karakter je, ne, ne palim jaz na to. Sploh ne vem, kaj bi še napisala - nekako o zgodbi in o sporočilu filma ne morem debatirat, ker ni drama in dejansko ni nekega višjega smisla, ki bi ga bilo možno razkriti. So mi pa všeč taki filmi - z nadaljevanji. Všeč mi je, da je neka konkretna zgodba in všeč mi je, da se lahko navežeš na karakter in ga potem spremljaš nekaj časa (kar sicer obožujem pri serijah) ... Moram enkrat narest seznam top karakterjev iz raznih serij. Kot bi rekel Barney (in ne, on ne bo med njimi, najverjetneje): "It's a challenge!"

Ni komentarjev:

Objavite komentar