sreda, 15. junij 2011

Wanted

Najprej moram povedati, da sem res fenica Jamesa McAvoya. Sploh, odkar sem ga videla in se vanj zaljubila v Atonement. Ampak njegovi filmi so včasih komplicirani in z čudno zgodbo in takih ne maram. Ampak zadnje čase, ne glede na to, kateri film gledam, vse dojamem, ha! Tole se sliši kot da sem izredno neumna, ampak dejstvo je, da je včasih kaj sila komplicirano in se človek ob gledanju bolj napreza kot uživa.
Kakorkoli, McAvoyu je tokrat družbo delala Angelina (v zadnjem času sem sicer videla kar nekaj njenih filmov, za Salt sem pozabila napisati tule gor "poročilo"), spet v svoji tipični vlogi super ženske, ki obvlada orožje, se zna pretepat, je pametna, lepa in skrivnostna. Tako zelo skrivnostna, da zapelje (na film primeren način) ubogega Wesleyja Gibsona, računovodjo, ki iz dneva v dan živi ali bolj rečeno životari. Zanič služba, tečna šefica, neumna punca in zlagan najboljši prijatelj. Polega tega pa ima ubogi Wesley še napade panike. Obupano v Google vpiše svoje ime in ob dejstvu, da ni zadetkov, se počuti popolnoma nepomemben. To pa se spremeni, ko v njegovo življenje vstopi Fox in posledično tudi Bratovščina oz. The Fraternity. Skupnost asasinov, ki pod navalom adrenalina bolje vidijo, slišijo, so hitrejši in še krogle lahko ukrivijo. So na nek način super ljudje (kot X-Meni), samo da so tukaj vseeno še ljudje, torej so te njihove sposobnosti razložene na podlagi medicinskih oz. bioloških procesov v našem telesu. To mi je všeč - da so izbrali tako varno pot. Ker film funkcionira samo, če je skrajno neverjeten, tako neverjeten, da te potegne v ta domišljijski svet (Star Wars, Hatty Potter itd) in če je resničen, kot je Wanted. Če je nekaj vmes (razni vampirski filmi in tudi Možje X), je stvar že malo begajoča in ne preveč prepričljiva. Kaj dela ta film dober? Ker konec koncev je samo dober, nek blazen presežek pa ni. V prvi vrsti James McAvoy, njegova fenomenalna igra. In prizor, ko je zgoraj brez. Po drugi strani Angelinina skrivnostnost (ki je povsem upravičena). V bistvu bi lahko potegnili vzporednice med Wanted in My Blueberry Nights - oba sta silno zaupljiva, le da je Lizzie pač taka po naravi, Wesley pa si tega želi zato, ker je njegovo življenje drugače sila bedno. Dober film, ne predolg, z ravno dovolj akcije na pravih mestih, da ni dolgčas in z ravno dovolj sporočila, da se da o tem kaj več napisati. Priporočam!

Ni komentarjev:

Objavite komentar