ponedeljek, 28. maj 2012

New Year's Eve, The Vow, This Means War

New Year's Eve
Tole sem gledala že kar nekaj časa nazaj, kar pomeni, da sem kar nekaj stvari že pozabila, ampak mislim, da ne bo hujše tragike. Film, odličen za praznične dni, da se človek ob prihajajočem novem letu malce zamisli sam nad sabo in nad svojim odnosom do soljudi. Sicer je pa tole ena mešanica vseh lepih in slavnih igralcev Hollywooda, podobno kot Valentine's Day, zgodba pa seveda šepa. Je pa Hilary Swank res lepa, pa Katherine Heigl tudi, pa še bi lahko naštevala. Sicer je pa to to. Nimam več besed.

The Vow
Kar nekaj časa sem se ubadala z mislijo, pa kdaj hudiča je Sparks napisal novo knjigo? Tako Channing Tatum kot Rachel McAdams sta namreč že igrala v njegovih filmih, ona v Beležnici, on v Johnu. Kaj naj rečem. Lepa romantična zgodbica po resnični zgodbi. Je pa malce tako, polna enih klišejev, ki so zmotili tudi mene, četudi imam kar visoko toleranco in povsem priznam, da kakšen klišej včasih odlično sede. Med brskanjem sem takole naletela na tale članek o 38 klišejih, ki se pojavijo samo v trailerju, da o filmu niti ne govorim. Sicer zgodba povsem gledljiva, ne Rachel ne Channing nista preveč naporna za oči, čeprav mi na začetku kot par nekako nista najbolj pasala skupaj. Potem, ko sem prebolela dejstvo, da je ona (zopet) kiparka (tako kot že v The Time Traveler's Wife) in da cel film fura na neke alternativce in posebneže (ki so seveda vseeno totalno mainstream) ... no, potem se mi je na koncu skoraj utrnila kakšna solzica. Skoraj. Ogled pa je vreden zgolj in samo zaradi prizorov, kjer je Channing pomanjkljivo oblečen.

This Means War
Presenetljivo me je tale zgodba kar navdušila. Reese Witherspoon oziroma Lauren ima najboljši službo na svetu, kjer preizkuša izdekle za potrošnike. Tako nekako. "Naši testi so pokazali ..." in tako dalje. Blazno fletna. In potem imamo dva najboljša prijatelja, Tucka (Tom Hardy) in FDR-ja (Chris Pine), en luškan ko ne vem kaj, drug malce bad ass. In potem se stvar zaplete, ko gre Lauren na zmedek s Tuckom in se imata res fino. FDR kot pravi prijatelj čaka v bližnji videoteki, če bo potrebna kakšna urgentna intervencija, a kaj, ko se Lauren po zmenku s Tuckom odpravi po DVD, ki ga si ga bo ogledala zvečer in v videoteki naleti na FDR-ja, s katerim se tudi prav fino zapleteta ... Ja, sila klišejsko in že davno izpeto, ampak dovolj zabavno in luškano da tista ura in pol mine in človek vmes sploh ne pogleda an Twitter 4757-krat. Zame je to sprejemljivo.

2 komentarja:

  1. Gledala drugega in tretjega. Ocena filmov je pri meni odvisna od razpoloženja. Ko sem gledala The Vow, sem bila bolj v fazi komedij, zato je film bil o.k., lepa zgodba in nič več. This Means War mi je pa totalno popestril dan, tudi zato, ker ni pretirano romantičen. Itak sem večino časa v fazi komedij.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, seveda, še kako imaš prav in v bistvu taki gledalci, ki po filmih posegamo predvsem z razlogom, da ima na nas nek učinek, ne moremo gledat filma in zgodbe povsem objektivno ampak bo sodba vsekakor izhajala iz tega, v kakšen stanju smo :)

    OdgovoriIzbriši